Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Avtomatsko ostrenje (AF) / Težave s fotografsko opremo

Avtor:Matjaž Intihar
08.08.2008 16:37
Stran:

Kako ostriti?

S kompaktno kamero je dokaj enostavno. To je spoznalo že veliko družinskih fotografov. Kot prvo, so manj zahtevni in celo želijo si veliko globinske ostrine. In kompaktne kamere nam danes z množico avtomatskih nastvitev, majhnih goriščnic in širokega polja možnosti ostrenja to tudi omogočajo.


Kompaktne kamere z do 5X-nim zumom lahko uporabljate v kateri koli načinu ostrenja. Večinoma jo uporabljajo fotografi, ki si samo želijo ujeti zanimiv motiv. Zato lahko delujete z vsemi točkami ostrenja. Velika globinska ostrina pa bo že poskrbela, da boste z ostritvijo zadovoljni.


Bolj izkušeni si lahko prenastavi na ostrenje s samo eno točko. Izbira glede znanja, izkušenj in želja.


Če boste s kamero DSLR uporabljali zelo kratke goriščnice (široki kot zajema) in zaslonko okoli f/8 ali še manjšo (f/11, f/16), boste lahko dobili veliko globinske ostrine. Vendar je vseeno pri takih motivih priporočljivo izbrati določeno točko ostrenja in, da sami izberimo zaslonko.

Pri kamerah DSLR je drugače. Fotograf, ki je vstopil v ta razred kamer je sprva razočaran nad njemu "čudno", nerazumljeno globinsko ostrino. Vedno je drugače. Enkrat je ostro vse, spet drugič nič, ali pa kamera sploh ni izostrila tam kjer si želi. Da je to povsem normalno delovanje kamer DSLR smo spoznali že v prejšnjih primerih.
Ko pa se fotograf spozna s prvimi glavnimi lastnostmi goriščnic in zaslonke, pa začne razumevati delovanje ostrenja in počasi sam vzame ostrenje v svoje roke. Ne ni treba v ročno ostrenje. Vseeno se lahko prepustimo avtomatiki. Je udobnejša in natančnejša. Toda treba je nekaj dodatnih nastavitev v kameri in spretnosti kje bomo ostrili in kako prelisičili slabe svetlobne pogoje, motiv brez kontrasta...


Avtomatska ostritev ima še vedno veliko pomankljivosti, zato se mora fotograf marsikdaj poslužiti raznih trikov, da prelisiči ali pomaga AF sistemu. V slabih svetlobnih pogojih je treba kameri pomagati tako, da točko ostrenja usmerimo na dobro osvetljeni, kontrastni del motiva. Nato zaklenemo ostritev in iščemo kompozicijo motiva.


Pri kompaktnih kamerah, je za všečnejšo fotografijo portreta, velika globinska ostrina moteča.


Če je možno, izberite nevtralno ozadje.


Novejše kamere DSLR, nam nudijo že do 51 ostritvenih točk. Način ostrenja z vsemi točkami pride prav predvsem reporterskim fotografom. Vsi drugi, pa toliko točk ne potrebujejo. Večinoma nam zadošča samo ena, centralna. Ostale so predvsem namenske za takrat, ko si lahko vzamemo čas za njihovo izbiro, ali fotografiramo serijo posnetkov pod enakimi pogoji.


Pri takih motivih vam bo ob prepustitvi izbiro kje ostriti kameri, le ta vedno "napačno" izostrila. Napačno mislim na del motiva, ki ga ne želimo ostrega.


Izberimo si samo eno točko ostritve. Možnost delovanja samo s centralno točko in način rekompozicije smo že spoznali.


Predvsem pri želji izostriti vodoravne linije se zna zgoditi, da kamera ne bo uspešna. Kljub križnim senzorjem, so tej težavi kos samo kamere z najbojšimi AF sistemu. Torej kamere iz najvišjih (najdražjih) razredov.


Omenil sem že, da kamera ne zmore vsega in da je treba s kamero DSLR delovati. Torej je marsikaj še vedno v rokah fotografa, da lahko zajame motiv. Če ima kamera težave, ji pomagajte. Kamero za nekaj 10 stopinj zarotirajte in ostrenje bo uspešno.


Kamere DSLR nam omogočajo spremeniti način ostrenja. "OneShot", preko katerega izostrimo, držimo prožilec in ko najdemo kompozicijo prožimo. V načinu "Continius Focus", pritisnemo prožilec, kamera izostri, in medtem ko držimo prožilec sistem AF deluje in spremlja gibanje objekta. Na tak način brez težav spremljamo ptice v letu, kamera vseskozi popravlja ostritev. Z daljšim časom osvetlitve (zaklopa), pa sem dosegel efekt gibanja.


V primeru, ko zavesa vode zastira možnost ostrenja na centralni del motiva, je treba večkrat pritisniti prožilec, da kameri uspe izostriti tam kjer želimo.


Pri uporabi objektiva z majhno goriščnico, zaprite zaslonko, izostrite na prednjem delu motiva (kip) in globinske ostrine bo dovolj. Če bi izostril v ozadju, kip ne bi bil oster.


Ob uporabi centralne točke, bi brez rekompozicije po izostritvi dobil ostro, centralno osebo, ki je sedaj v neostra. Naučite se ob uporabi centralne točke, hitro premakniti kamero, izostriti na želenem delu motiva in se hitro vrniti na želeno kompozicijo.


Ne ustrašite se vseh zapisov, kako ostriti s kamero DSLR. Dokler kamero uporabljate za družinsko popotniško fotografijo in fotografije za lastno uporabo, predstavitve, vam bodo tudi avtomatike in več točkovno merjenje dobro služili. Ko pa boste od fotografije želeli več, je treba kameri pomagati, da bo uspešno opravila svoje delo in izostrila tisto in ravno toliko po globini slike, kolikor si to vi sami kot avtor želite. Kamera DSLR je namenjena kreativni fotografiji. In če imate malo kreativne žilice, si vzamete čas za učenje, tečaje, foto delavnice in lastno iskanje dodatnih možnosti zajema, boste z vašo kamero kot fotografijo zadovoljni. Le ne obupajte prehitro in proizvajalcu ne delajte sivih las z mnenjem, " s to kamero je nekaj narobe". Ne ostri! Upam,da zdaj veste, da kamera povsem dobro deluje. Le malo naše pomoči potrebuje. V prihodnosti pa lahko pričakujemo nove možnosti glede ostrenja in več kreativnih programov, kot recimo razpoznavanje obrazov. Nikon je s tehnologijo PictureControl in 3D barvnim sledenjem motiva (zaenkrat samo v kamerah najvišjega razreda) že na poti, da nam bo v prihodnosti lažje. Konec septembra nam bo sejem Photokina, še kaj dodal. Do takrat, ko bodo vse to in še več omogočale vse naše kamere, pa se le naučite tehnik, ki sem jih predstavil.

 


 

Ponovimo! Odgovori na "slabe" nepravilno ostre fotografije


Pri ostrenju s kamerami DSLR, bodite pozorni v kateri točki kamera izostri. Če nam kamere nudijo več točk za ostrenje in delujemo na tak način, se nam lahko kaj hitro zgodi kot v tem primeru. Kamera je izostrila v zgornji točki, kjer je lažje našla kontrast. Prav kontrast je zelo pomemben za izostritev samo. Avtofokusni sistem ni vsemogočen. Zato se je treba z načini ostrenja ter samo tehniko dobro spoznati. In prav delovanje z vsemi točkami je bila glavna težava obeh uporabnikov, ki sta svoje težave naslovila na kamero in ne lastno neznanje.


Skozi iskalo kontrolirajmo ostritev. Še bolje, izberimo si točko v kameri, s katero bomo ostrili!


Zaradi hitrega premalo kontrasta in gibanja prednjega, centralnega dela motiva se je kamera odločila izostriti levi del motiva. To je kar pogosta napaka fotografov, ki prepuščajo ostrenje kameri v širokem polju z večimi točkami.


Naučite se uporabljati ostrenje preko centralne točke, zaklepanja ostritve in rekompozicije. S kamero se premaknimo v levo na želeni del motiva, ki naj bo izostren in s pritiskom na prožilec (do polovice, ko kamera začne ostriti) izostrimo. Še vedno držimo prožilec, s tem je ostritev zaklenjena, se premaknemo nazaj v pozicijo kjer bi radi, da zajamemo motiv in prožimo. Z malo prakse je tak način ostrenja zadovoljiv za večino motivov.

S temi zapisi vse bolj spoznavamo, da je po eni strani lahko enostavno fotografirati s kompaktnimi kamerami. Vendar je vsak fotograf kaj hitro spoznal, da nam zagotavljajo zadovoljivo kakovost naših fotografij predvsem v dobrih svetlobnih pogojih. Takoj, ko je motiv v slabih svetlobnih pogojih, se hitro premika ali ni razločljiv za algoritme v kameri in uporabljamo slikovne avtomatike, so naše fotografije zamegljene (neostre).
Ko pa se fotograf sooči s kamero DSLR misleč, kako bo vse skupaj enostavno, hitro spozna, da je za njihovo pravilno uporabo in dobre rezultate potrebno kar nekaj dodatnega znanja in vaje. Veliko nam o tehnikah fotografiranja s kamero povedo že sama navodila. Vendar opažam, da je že težko razumeti navodila sama, saj je v njih množica nerazumljivih pojmov za »mladega« še neizkušenega fotografa. Prav za to, sem se odločil na bolj razširjen in s primeri dopolnjen način razložiti osnovne težave s katerimi se srečujejo kupci, trgovci, kot uporabniki kamer samih. Ob začetku druženja s kamero DSLR se začenja porajati 100 in 1 vprašanje, za katero niti vedeli nismo da obstaja. Če pa imamo vprašanje in ga izpostavimo, je to že prvi korak do odgovora in tiste »prave« uporabe naše kamere iz razreda DSLR.

Vsekakor pa brez strahu v nova znanja. Danes je učenja tehnik fotografiranja zelo poenostavljeno!

Več o delovanju in uporabi AF:
AF / Globinska ostrina v pokrajinski fotografiji
AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta

 

Stran:
 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com