Zagotovo je odnos domačinov do nas turistov tisto, po čemer je Oman zame najbolj srčen in varen, kjer odpadejo vsi strahovi in predsodki, ki jih imamo do tako miroljubnih ljudi, ki so "drugačni" od nas. Bom zelo skopa z besedami, če samo enkrat omenim ustrežljivost, prijaznost, spoštljivost, gostoljubnost in vljudnost domačinov do vseh.
Po videnem, doživetem, fotografiranem in posnetem v video vem, da je Šrilanka lahko odlična fotografska destinacija.
Konec leta 2014, za novo leto, sem se odločil ponovno vstopiti v to impozantno mesto.
Verjeti je potrebno, da bo "krathong" s seboj odnesel grehe in nesrečo, prinesel pa veselje in srečo. Jaz pa vem, da je bil FotoPOTEP Tajska 2014 nekaj nepozabnega in neponovljivega. Hvala še enkrat vsem za vse in komaj čakam naslednjega.
Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.
Zagotovo je odnos domačinov do nas turistov tisto, po čemer je Oman zame najbolj srčen in varen, kjer odpadejo vsi strahovi in predsodki, ki jih imamo do tako miroljubnih ljudi, ki so "drugačni" od nas. Bom zelo skopa z besedami, če samo enkrat omenim ustrežljivost, prijaznost, spoštljivost, gostoljubnost in vljudnost domačinov do vseh.
Potovanje po Omanu. Hm, kje naj začnem, če niti ne vem, kje je konec ... Dnevno se predajam lepim mislim na to deželo, tako da niti ni občutka, kot da sem že prišla nazaj v mrzlo Slovenijo.
Filipini so z več kot 7000 otoki odmaknjeni od ponorelega sveta. S svojo nedolžnostjo in nevsiljivostjo ponujajo obiskovalcu vrnitev k svojemu bistvu, ko človeku obstoja še ni bilo potrebno dokazovati v smislu denarja ali materialnih dobrin.
Po videnem, doživetem, fotografiranem in posnetem v video vem, da je Šrilanka lahko odlična fotografska destinacija.
Konec leta 2014, za novo leto, sem se odločil ponovno vstopiti v to impozantno mesto.
Verjeti je potrebno, da bo "krathong" s seboj odnesel grehe in nesrečo, prinesel pa veselje in srečo. Jaz pa vem, da je bil FotoPOTEP Tajska 2014 nekaj nepozabnega in neponovljivega. Hvala še enkrat vsem za vse in komaj čakam naslednjega.
Z našo mentaliteto rabiš nekaj dni, da se navadiš, da je lahko življenje tudi tako, na izi, uživaško, kot rečemo doma. A ga ne živimo, oziroma ne znamo ga več. Tu pa počasi spet spoznavaš kaj pomeni živeti umirjeno, lepo, brez stresa in skrbi. Torej sabai-sabai!
S tokratnimi fotografijami (za tiste z dobrim želodcem) predstavljam “nage”, ki si prebadajo telo in lica. V transu (le tega začno izvajati v zgodnjih jutranjih urah) se njihovo telo odziva drugače. Ne čutijo bolečin in zanimivo, tudi kri ne teče iz ran.
Izberite zgodnjo uro odhoda, da imate do prihoda velikih čolnov plažo zase. Ko se to zgodi, začutiš popolen mir v zalivu, duša ti zapoje in spomniš se vprašanja v filmu, "tam nekje paradiž mora obstajati?". Ta paradiž imaš v tistih zasanjanih trenutkih, samo zase.
Film, Man with the Golden Gun so predstavili leta 1974. Ime James Bond je dovolj, da pritegne in izlet je sprejet. Marsikateri turist se še celo spomni filma in enkratnih naravnih motivov, ki so bili neverjetna kulisa filmu.
Če ste v območju Krabija, si izlet v jamo Emerald zagotovite. Posebno doživetje, ki ti iz prve roke pokaže kaj vsega je zmožna narediti mati narava in kam vse gre lahko povsem navaden turist, ki misli, da je dopust ležanje in hlajenje ob hotelskem baru.
Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.
Kot v sanjah je mineval dan za dnem in noč za nočjo. Živel sem življenje, ukradeno zimi, iztrgano vsakdanjim obveznostim, kratko, a polno in razkošno. Sopotniki, do včeraj neznanci, smo postali kot družina, tropski otok je postal kot dom. Ko se je približal dan odhoda, mi ni bilo žal, saj vem, da je vsega lepega, enkratnega enkrat konec.
Če letiš, ne vidiš ničesar.......zato hodim peš". In na naši eksotični fotodelavnici se večkrat ustavimo in gremo peš. Tako v riževa polja, v vas kot na plaži. Le zato, da srečamo ljudi in ujamemo njihov nasmeh. Zato je naslov fotodelavnice "FOTOGRAFIRAM ZA NASMEH" povsem na mestu.