Canon v vsej svoji zgodovini med kamerami SLR, ni nikoli stremel po veliki kompaktnosti. Pri konkurenci ni bilo tako. V 70-tih je Nikon poizkušal vstopiti med hobi fotografe z dokaj kompaktno Nikon EM. Pentax je imel uspešni, krasni, majhni kameri ME in MX in celo mini SLR kamero na 9mm film. Med manjšimi kamerami SLR pa je vedno kraljeval Olympus. Modeli serije OM so bili tudi v svetu profesionalne fotografije legendarni, vse do prihoda AF sistema. Le tega je Olympus žal opustil in se v svet kamer z zrcali vrnil z digitalno SLR kamero E-1, ki je zaradi lastnega 4/3 sistema zopet bila med najmanjšimi.

Majhnost ima lahko svojo prednost, za nekatere je to lahko slabost. Funkcij, tehnike, kakovosti, ni v manjših kamerah nič manj. Torej tu ni težav. Vsak uporabnik se sam odloča, ali mu je majhna kamera predvsem glede občutka v roki ali foto torbi prednost ali slabost.

Canon EOS 100D, je za mnoge kamera iz vstopnega razreda. Toda že cena pove, da nekako ne paše tja. Ali je Canon tako zasolil ceno svojim novih kameram? Niti ne, uvedli so kompaktnost, a dodali množico lastnosti, da je kamera po mojem mnenju že na naslednji uporabniški stopnici, t.j. v višjem, hobi razredu.

Ko se odločiš za svet kamer DSLR, te lahko majhnost ohišja in majhna teža prepriča. Le zakaj bi za hobi, s seboj nosil večjo in težjo kamero. Če imate še manjšo dlan, si boste s tako kamero hitro na ti. Fotografinje se boste najbrž še toliko lažje odločile za kompaktnost.

Kompaktnost!

Canon EOS 100D/ »velikost« revolucija

Revolucija velja za svet kamer DSLR. Canon je pomanjšal in stanjšal, predvsem dele notranje mehanike in elektronike. To velja za zaklop, tipalo, matično ploščo s procesorjem. Tako so lahko vse skupaj dodali v manjše ohišje. Vendar se ta majhnost kaj hitro izgubi, če vzamemo kit objektiv 18-55mm in začenjamo uporabljati še objektive z daljšo goriščnico. Zato menim, da je EOS 100D bolj kamera, ki preseneti na začetku, ob samem prvem ogledu kamer in nakupu. Nato pa morate za kompaktnost narediti »pravi« nakup. Če vam je majhno ohišje všeč in boste izbrali recimo kompaktna univerzalna objektiva Sigma 18-250mm (test), ali Tamron 18-270mm (test), potem bo to to! Brez dileme boste z izborom kamere Canon EOS 100D, ohranili kompaktnost v svetu »pravih« kamer DSLR.

Primerjava s tistim klasičnim, "pravim" ohišjem, kot ga imajo kamere iz naprednega razreda, kjer nekaj primeš v roko. Kdor hoče manjše ohišje, se dobro vidi, da ga bo s kamero EOS 100D tudi dobil.

Ohišje kamere Canon EOS 100D

Za svet kamer DSLR je ohišje res majhno. Veliko je 117x91x69mm. Po širini je celo krajše kot kamera Olympus OM-D (test) iz razreda CSC (kompaktne sistemske kamere), ki zaradi sistema m4/3 nudi obliko DSLR in pravo kompaktnost. Vendar OM-D ni kamera s prizmo in odzivnostjo kot le te. Po višini kot globini je EOS 100D tudi najmanjša med kamerami DSLR. O teži pa sploh ni dileme. Znaša le 407g z baterijo in kartico vred. Nikon D3200 (test) ali Olympus OM-D sta težja za več kot 100g.

Obenem je ohišje lepo oblikovano, držalo je za to velikost kamere odlično. Tudi guma na celotnem delu držala ima lepo gravuro in ne deluje ceneno. Ohišje lahko v roki dobro držijo samo manjše dlani, toda tudi z večjimi se da delovati, saj to ni profesionalna kamera, katero bi nenehno držali v njej.

Držalo je veliko in dovolj ergonomsko, da se da kamero dobro držati v roki. Še bolje se znajde v ženskih ali otroških dlaneh.

Hitrost delovanja

Kot vsaka druga kamera. Vklop in gremo. Seveda je počasnejša od kamer iz naprednega ali profesionalnega razreda. Toda v praksi tega niti ne opaziš, če ravno nisi profesionalni reporterski fotograf. Ostrenje je izredno hitro in natančno.

Nastavitve na kameri

Kot se za kamero vstopnega in hobi razreda spodobi, nastavitev ni veliko. Še celo malo jih je in vodi vas samo avtomatika, če izkoriščate zeleno avtomatiko ali slikovne programe.
Ob uporabi kreativnih programov je možnost izkoriščati funkcije veliko več. Za malo bolj izkušene je gumb ISO ob prožilcu zelo dobrodošel.
Ker je zaslon občutljiv na dotik, se nam ob pritisku na gumb Q, pokažejo na njemu vse glavne nastavitve in jih lahko nastavljamo s prsti preko zaslona. Dobrodošlo, saj ni treba več za večino funkcij v meni.

Gumbov na ohišju ni veliko. Tisti, ki pa so, so zelo uporabni v kreativni fotografiji. Nad iskalom je tipalo, ki zazna zatemnitev. Ko gledamo na zaslon je le ta prižgan. Ko se približamo iskalu, se zaslon avtomatsko izklopi in, ko se oddaljimo od iskala, se zaslon samostjno vklopi.

Iskalo

Je solidno svetlo, z vsemi potrebnimi informacijami. Čas, zaslonka, EV korektura, AF kazalo, število posnetkov v zaporedju in 9 ostritvenih točk (centralna je križna).

Pogled skozi iskalo pokriva 95% motiva z 0.87 kratno povečavo. Ker je slika v iskalu dokaj majhna priporočam vsem, ki imate očala, da se navadite fotografirati brez njih. Saj, če ne boste oko prislonili k iskalu niti videli ne boste celotne slike kot samih operativnih številk v spodnjem delu iskala. Na desnem vrhnjem delu iskala imate vrtljivi gumb za nastavitev dioptrije. Vstopnim in hobi fotografom je treba kar poudariti za kaj je ta gumb nad iskalom, saj na tečajih opažam, da ima marsikdo neostro sliko, če tudi ne nosi očal.

Ostrenje AF / ročno

Canon EOS 100D ima odlično AF ostrenje. Nudi 9 ostritvenih točk, ki so v zeleni avtomatiki in slikovnih programih vedno aktivne. Ko smo v kreativnih programih P, Av, Tv in M, pa lahko ostritvene točke prestavljamo sami. Samo centralna točka je križna in s tem bolj občutljiva na merjenje tudi v slabših kontrastnih pogojih.

Če uporabljamo zaslon za ogled motiva, ali snemamo film, imamo na voljo novi hibridni CMOS AF II za samodejno hitro ostrenje. Nastavimo lahko tudi dve velikosti polja ostrenja in v največjem imamo pokrito kar 80% polja. Da je ostrenje tiho in brezstopenjsko poskrbijo novi objektivi STM. Lepo zvezno, brez agresije v hitrosti kot USM motorji popeljejo leče v ostrino.

Ročno ostrenje je mogoče, vendar s kamerami, ki imajo majhno iskalo ter navadno medlico ni preveč natačno in s tem kaj prida uporabno. Je pa možno zadovoljivo ročno ostrite s pomočjo pogleda na motiv preko zaslona. V tem primeru je priporočljivo, da imate kamero na stojalu.

Članek: Avtomatsko ostrenje AF

Novi STM objektivi so dobrodošli takrat, če boste več snemali video v načinu, da spremljate premikajoči objekt in želite, da ga kamera samo ostri.

Načini delovanja AF, kadar na motiv gledamo preko zaslona. V tem primeru kamera za AF uporablja tipalo za zajem slike. Ker deluje na načinu kontrasta, lahko ob premikanju stalno išče izostritev.
Članek: Avtomatsko ostrenjo v načinu sledenja objekta

Delovanje z bliskavico

Bliskavica na kameri je uporabna za doosvetljevanje bližnjih motivov ali delovanje v temnih prostorov. Še boljše rezultate boste dobili z uporabo dodatnih zunanjih bliskavic. (Članek / Portret - Kontra luč - Fleš)
Če že imate manjše ohišje, potem najbrž ne boste dodali na kamero veliko bliskavico kot 430EX II ali 320EX. Raje izberite manjši 270EX ali 90EX.
Bliskavica na kameri je tudi blizu optični osi objektiva, zato je dobro vedeti kako se izogniti efektu rdečih oči. (Članek na e-Fotografija.si - Efekt rdečih oči / Oko in bliskavica)

Zaslon

Canon ima na svojih kamerah že nekaj let odlične zaslone. Tudi EOS 100D ni izjema. Zaslon je velik 3 palce in visoke ločljivosti 1 milijona točk. Za odličen pogled na zaslon se ni bati. Zaslon je kljub visoki ločljivosti občutljiv na dotik in preko njega se da lahko zelo enostavno nastavlja funkcije. Tehnološko napreden zaslon tudi doprinese nekaj k višji ceni kamere. Do sedaj me upravljanje funkcij preko zaslona ni prepričalo (Canon EOS 650D - Test). Na EOS 100D pa je tako poenostavljeno in zaradi velikosti zaslona so ikone toliko velike, da se jih da lepo prenastavljati.

Zaslon je odličen. Zelo dobrodošla je možnost premikanja glavnih funkcij preko dotika.

Pritisnemo gumb Q na zadnjem delu kamere in prikažejo se vse možnosti izbire funkcij. Tapnemo na želeno funkcijo in odprejo se možnosti izbire.

Po prikazu možne izbire, tapnemo na želeno. Tak način premika funkcij je zelo hiter in več izbirnih gumbov na kameri za funkcije niti nisem pogrešal.