Uvod

Septembra 2009 je Canon začel novo pot med kamerami DSLR. Do tedaj so kamere EOS z manjšimi APS-C (crop) tipali namenjene za napredne fotografe imele številke označene v deseticah. Od D30 iz leta 2000 (sledile so D60, 10D, 20D, 30D, 40D), pa vse do EOS 50D iz leta 2008, ki je še vedno v prodaji in šele čez čas dobi naslednico. Nekako od 40D in 50D se je že videlo, da so te kamere vse bolj v rokah hobi fotografov, saj je EOS 500D marsikomu premalo. In predvsem konkurenti Nikon D300, Pentax K7 in Sony A700, so z zanimivimi funkcijami kameram Canon kar dobro mešale štrene v naprednem razredu. Za zahtevne napredne fotografe je imel Canon na voljo samo EOS 5D MkII, kar pa že zaradi cene kamere in možne uporabe samo EF in ne tudi EF-S objektivov marsikomu ni bilo povšeči.
Obenem so tudi profesionalni kot napredni fotografi pri EOS 5D MkII pogrešali hitrost snemanja ter zaščiteno ohišje s silikonsko gumo na premikajočih delih. In Canon ne bi bil pravi Canon, če ne bi zopet ubral svojo pot. Poznamo jo že desetletja. EOS 7D ni samo nadgradnja, še manj zamenjava za EOS 50D. Je pri njih nov fotografski razred med »crop« kamerami, katere so namenjene predvsem naprednim fotografom, kot tudi že profesionalcem.
Konkurent Nikon, kamere namenjene naprednim fotografom glede ohišja in veliko tehničnih lastnosti močno izenači s profesionalnimi. Pri Canon je drugače. Kamere namenjene zahtevnim naprednim fotografom so vidno drugačnega ohišja, predvsem pa lahko tudi s funkcijami, ki jih ni videti niti še v zadnji profesionalni kameri. Torej naredijo neko mešanico vsega, kar doprinese tehnično visoko vrednost za še vedno zadovoljivo ceno. In kje je Canon s kamero EOS 7D dosegel tiste visoke vrednosti, da sam pravim, da je danes to fotokamera z največ tehnološkimi novostmi za dobro ceno ter kje je eksperimentiral ali zniževal stroške, da ni podobna profesionalni EOS 1D MkIV?

Ohišje

Prav pri ohišju je Canon naredil prvi korak naprej. Je iz trdne magnezijeve zlitine, s 148x111x74mm nekaj večje od EOS 50D in za 38g težje. Naproti EOS 5D je ohišje zopet za nekaj mm manjše, a težje. Predvsem pa so vsi gibljivi deli kot gumbi in smerniki zaščiteni s silikonsko gumo, da voda, vlaga in pesek ne pridejo tako enostavno v kamero.

Kameri lahko dodamo baterijsko držalo BG-E7 in držalo WFT-E5A, preko katerega lahko delujemo z brezžičnim prenosom podatkov.

Ohišje je iz magnezijeve zlitine. Gibljivi deli skozi katere lahko vstopi prah in vlaga so zaščiteni s silikonsko gumo.

Kamera na praktičnem preizkusu ob močnem sneženju.

Zaradi zaščitenosti gibljivih delov, se fotografiranja ob dežju ni bati. Seveda pa to ne pomeni, da lahko kamero kar pustite stati na dežju.

Hitrost delovanja

O hitrosti delovanja in avtomatskega ostrenja pri kameri tega razreda ni treba izgubljati besed. Da je kamera namenjena tudi profesionalnim uporabnikom še ne pove veliko podatek o samem ohišju in njegovi zaščiti. Možnost zajeti 126 posnetkov nepretgoma pri kar 18M točkah v seriji, z osem posnetkov v sekundi na hitre UDMA CF pomnilniške kartice pa že pove veliko. Kamera je prav s temi podatki pisana na kožo zahtevnim naprednim in profesionalnim fotografom. Profesionalnim iz pogleda, da jim manjše tipalo in visoko število točk odlično služita ob potrebi po ožjih kotih zajema.

Baterija

Baterija Li-Ion LP-E6 je enaka kot v EOS 5D MkII in zdrži ob normalni uporabi okoli 1000 posnetkov. Z daljšo uporabo zaslona za pregled slik ali bliskavice na kameri se število posnetkov ustrezno zmanjša. Če fotografirate samo preko »LiveView« načina boste naredi samo še okoli 250 posnetkov.

Pomnilna kartica

EOS 7D uporablja CF pomnilne enote. Novejše z oznako UDMA so več kot zadovoljivo hitre za hitro zaporedno snemanje in snemanje polnega HD video zapisa. Prav zaradi video zapisa se potrebuje pomnilne kartice z več spomina. Če boste snemali tudi video je 16GB kartica še kako dobrodošla. Polni HD video vam v eni minuti zapolni kar cca. 330MB.