Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Fotografija in turizem (nove možnosti za fotografa)

05.09.2008 17:04

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Pogled na mesto iz turistične ladje. Finska, Helsinki.

 

 

Uvod (nove možnosti v fotografiji)

V času, ko je fotografija zelo razširjen hobi, se fotografu odpira vse več možnosti, da veselju do tega hobija doda nove elemente. Seveda je daleč največ fotografov še vedno zgolj na področju družinske fotografije. Mlajši s fotofoni so predvsem v domeni fotografije iz zabave. Toda že na prvem družinskem izletu s kamero se večina preizkusi tudi v turistični oz. popotniški (pohodniški) fotografiji. S prihodom digitalnih fotokamer in posledično zelo hitrega spoznavanja fotografskih osnov je danes med nami zelo veliko fotografov, ki ne fotografirajo več samo za hobi. Želijo se izkazati na različnih fotografskih predstavitvah, natečajih in razstavah. Tisti, ki jih je fotografija zasvojila še bolj in imajo malo »podjetniške« žilice, se preizkušajo že tudi v profesionalni fotografiji. Saj ne, da bi jim bila fotografija poklic oziroma večji ali glavni vir zaslužka, marsikomu pa že pomaga povečati domači osnovni proračun prodaja kake fotografije medijem, fotografiranje dogodka ali celo poroke ter sodelovanje na spletnih straneh, kjer nudijo prodajo fotografij.


Večina fotografov fotokamero izkoristi samo za družinske posnetke. Norveška, Bergen, Floibanen.

 
Družinski fotograf pa že na prvem izletu spozna turistično, izletniško, pohodniško, popotniško (kakorkoli jo že imenovali) fotografijo. Norveška, Bergen, Floibanen.

Zadovoljivo fotografsko znanje, dobra oprema in ljubezen do fotografije so že marsikoga pripeljali v prave poklicne vode. Časi so se res spremenili. Še pred petimi leti smo poznali močne ločnice med družinskim, amaterskim (hobi) in profesionalnim fotografom. Danes je zaradi možnosti hitrega osvajanja tehnik fotografiranja, predstavitve, ponudbe in povpraševanja po fotografijah že povsem drugače. Marsikateremu fotografu, ki je v fotografiji leto ali dve, fotografija ni več samo hobi, ampak tudi možnost iskanja novih priložnosti.


S prihodom digitalnih fotokamer in možnostjo hitrega učenja fotografije, je naprednih hobi fotografov vse več.

Medtem ko je večini naprednih fotografov znan način ponudbe in povpraševanja za medije in pri spletnih ponudnikih fotografij, pa je najbrž manj znana možnost ponudbe fotografij turističnim agencijam, predvsem zato, ker na našem majhnem trgu agencije še ne delujejo tako agresivno na področju turistične ponudbe kot v znanih turističnih krajih. Zdi se mi, kot da pri nas še nismo prepričani, ali turizem v pravem smislu besede sploh potrebujemo. Našim agencijam ni veliko mar, ali dodajo ponudbi v svojem najnovejšem katalogu pet ali več let staro fotografijo nekega turističnega kraja in celo dogodka. Ker so sličice po navadi zelo majhne, se niti ne ve, koliko jih je povzetih s spletnih strani brez vednosti avtorja. Pri nas še vedno marsikje velja prepričanje, da če je fotografija objavljena v internetu, je last vseh in je lahko uporabljena za vse namene.


Kljub temu, da je bila fotografija posneta že pred 25 leti, jo boste zasledili v našem turističnem katalogu. Seveda, če jim jo ponudim zastonj.

V razvitem turističnem svetu nikakor ni tako. Avtorske pravice se še kako upoštevajo in prav zato spletne strani, ki ponujajo fotografije za nizko ceno, še vedno odlično delujejo. Vendar pa vsega na teh spletnih straneh ni mogoče najti. Kjer so na fotografijah osebe, znane stavbe, hoteli, notranjost objektov, eksponati v muzejih, se zahteva posebno podpisano dovoljenje oseb na sliki ali lastnikov hotelov, lokalov … Prav take fotografije pa potrebujejo turistične agencije, zato se odločajo tudi za druge možnosti, da bo njihov najnovejši katalog opremljen z najnovejšimi fotografijami. Nemalokrat najamejo fotografa, da jim posname točno določene motive. Predvsem za »udarne« fotografije na naslovnicah katalogov najamejo poklicnega fotografa, model itd. Ker pa smo v dobi interneta, mora vsaka agencija svojo spletno ponudbo dopolniti z več fotografijami, kot jih zahtevajo katalogi.


Profesionalni fotograf se za zahtevna naročila agencij posebej posveti motivu. Za marsikateri dober posnetek na naslovnici so potrebne ure dela.

Naročilo profesionalnemu fotografu, naj posname vse, kar je zanimivo za turista v določenem kraju, bi bilo preprosto predrago, zato agencije izbirajo tudi druge možnosti. Ena izmed njih je, da fotografu, ki je željan biti turist, v zameno za fotografije omogočijo brezplačno bivanje. Seveda ima vsaka možnost svoje dobre in slabe plati. Prav tako ima vsak posamezni fotograf drugačen pogled na način dela in konec koncev na plačilo. Nekateri so zadovoljni že z objavo fotografij, medtem ko drugi fotografi niti ne pomislijo na to, da bi fotografijo oddali brez »dobrega« plačila. Pomembno pa je, da je tudi v turistično-popotniški fotografiji več možnosti uživanja v hobiju ali poklicnem delu. In zakaj namenjam prav turistično-popotniški fotografiji poseben poudarek in članek?


Fotograf turist lahko ob spoznavanju turistničnih znamenitosti, izkoristi še svojo željo po fotografiranju. Noveška, Oslo.

Družinska fotografija je med fotografi najbolj razširjena, takoj za njo pa je prav turistično-popotniška. Vsakdo, ki ima kamero, že na prvem izletu ni več samo družinski fotograf. Treba je ujeti tudi kak motiv kraja, kjer smo bili na izletu ali potovanju. In tako je tudi v družinskih fotoalbumih vse več turističnih fotografij. In zakaj jih ne bi predstavili tistim, ki jih mogoče potrebujejo, tj. turističnim agencijam, hotelom in informacijskim centrom, če so zanimive? Vse drugo je stvar dogovora in lastnih želja.


Prva informacija iz potovanja za družinski fotoalbum, izgleda nekako takole. Maroko, Marakeš.

 

 

Ponudba in povpraševanje

Sam imam glede fotografskega sodelovanja s turističnimi agencijami in z informacijskimi centri že kar nekaj izkušenj. Pred šestimi leti sem po spletu iskal hotel v središču ene izmed evropskih prestolnic. Komunikacija po elektronski pošti je hitra in omogoča veliko možnosti tudi za lastno predstavitev. V nekaj dneh so mi iz informacijskega centra ponudili želeno hotelsko sobo. Ker pa sem ob svojem podpisu dodal tudi druge podatke, vključno z internetnimi stranmi e-Fotografija, sem v odgovoru dobil še zanimivo ponudbo. Pripravljeni smo vam pokriti stroške vašega bivanja v zameno za nekaj fotografij, ki jih boste posneli v našem mestu.


Oslo, Vigeland park.

Zanimiva ponudba oziroma povpraševanje. V različnih mojih člankih je veliko fotografij iz svetovnih turističnih centrov. Na katero koli potovanje ali predstavitev fotoopreme grem, vedno fotografiram, večinoma prav turistično-popotniške fotografije. Sam sem bil kaj hitro za ponujeno. Obveznost niti ni bila velika. Opremo bom imel s seboj, fotografiral bi tako ali tako, zato je bilo zame plačilo povsem zadovoljivo. Še enkrat pa poudarjam, da ima vsakdo svoj pogled na to, s kakšnim plačilom je zadovoljen. Sam podajam na tako ponudbo in povpraševanje svoj pogled, izkušnje in razmišljanje. Vedno pa obstaja možnost drugačnega dogovora. Moj namen je odkriti nove možnosti v fotografiji za turistično-popotniškega fotografa.


Združeni arabski Emirati, Dubai.

Medtem ko je večina danes izkušenih in plačljivih fotografov začela najprej fotografirati samo za lastno promocijo in je svoje fotografije različnih dogodkov dajala urednikom ali osebam na fotografiji zastonj, danes marsikdo na področju te vrste fotografije deluje že profesionalno ali pa si vsaj pokriva delne stroške. S časom so nekateri fotografi našli tržno nišo v zahtevnejših fotografskih temah, kot so poroke in drugi dogodki, drugi celo na tehnično zahtevnih internetnih straneh, na katerih se tržijo njihove fotografije. Spet tretji pa fotografije občasno objavijo v specializiranih fotogalerijah, v zameno za plačilo. Turistično-popotniški fotograf ima več možnosti. In ker so v svetu že znane, enako želene kot na drugih fotografskih področjih in ker lahko sodeluje skoraj vsak turist oziroma popotnik, je lahko tudi za naše fotografe še kako zanimiva tudi možnost ponudbe fotografij turističnim agencijam. Zberite svoje boljše fotografije zanimivih turističnih lokacij in pripravite samopredstavitev.


Fotografirati začnite takoj, ne šele, ko greste na prvi izlet iz hotela.


Fotografirajte tudi med potjo samo.


Ne pozabite na fotokamero tudi, ko izstopite iz vlaka.


Ko vstopite v hotelsko sobo, jo najprej fotografirajte. Ob vašem prihodu je najlepše urejena.


Naj ne bo to šele vaš prvi posnetek ob obisku Istanbula!


Monte Carlo vedno privlači. Vendar ga ne prikazujejo samo z bliščem.


Je tudi manj petičnim turistom prijazen.


Zato to tudi pokažimo. Turist si ima marsikaj ogledati.

 

 
ZAE, Dubai (Burj Al Arab).

Samopredstavitev

V Sloveniji je večina še vedno pod nekdanjim vtisom oziroma mnenjem, da se »lastna hvala pod mizo vala«. Tudi lastna uspešnost na posameznem področju še vedno nima prave vrednosti. Kar nekako se še vedno samocenzuriramo v pohvali sebe in tudi drugih. Znanja, napredka in uspeha, naj gre za nas ali druge, ne znamo predstaviti in pohvaliti. In tudi v fotografiji ni nič drugače. »Foušija« tudi tu gori!
Opažam, da so v tujini lastna promocija v običajnih okvirjih, predstavitev, pohvale, nagrade in predvsem delo še kako pomembni. Prav tako sem kaj hitro opazil, da večina prikazano delo za naš način razmišljanja še pretirano hvali. To je spet en dokaz več za našo prirojeno (vcepljeno) skromnost. Na koncu smo tako ali tako izpostavljeni kruti realnosti kapitalizma. O vsem delu nekaj povedo samo končna beseda, izdelek in predvsem plačilo zanj. Če ni zadovoljivega končnega izdelka, samohvala, predstavitve, nagrade kaj hitro nimajo več večje teže, da kdo še lahko ostane na konferenci ali v fotografskem delu.


Japonska, Tokio (pogled iz Tokyo Tower 333m).

Najprej torej delo, šele nato vse drugo, kajti prav tu se pokaže, koliko znanja, izkušenj, volje do dela in na koncu profesionalnega odnosa kdo vlaga v svoj projekt. In vsak fotograf, ki si želi predstaviti svoje delo, to tudi naredi. Na voljo je veliko spletnih galerij, v katere lahko naložite svoje fotografije. Še boljša možnost je predstavitev v lastnem blogu ali na internetni strani. In če želite da ste opaženi ali da boste lahko pripravili samopredstavitev, so te možnosti več kot odlične. Nikoli ne veste, kje si boste lahko na tak način odprli vrata.


Vatikan (Notranjost bazilike Sv. Petra).

In če smo že pri predstavitvi lastnih fotografij za turistične agencije, informacijske centre in ponudnike potovanj, naj omenim, da zanje ni pomembna vaša predstavitev izraznih črno-belih ali barvnih fotografij z razstav, niti portretov in makroposnetkov, še manj pa reportaž, namenjenih dnevnemu časopisju. Najmanj pa si želijo v vaši predstavitvi videti fotografski žanr, ki ga sam imenujem »tuga, jad i bol«. Vojna, revščina, pohabljenost in nesreča drugih ljudi v turizmu in njihovih katalogih nima kaj delati. Take predstavitve so dobrodošle drugje.


Pri predstavitvi turističnih krajev in njihovih znamenitosti, brez glavnih ne gre. Belgija, Bruselj (kip dečka). Danes ga že kar težko dobite, da ni oblečen v eno izmed evropskih narodnih noš.

Pokažite predvsem zanimive fotografije turističnih krajev in njihovih znamenitosti. Fotografirajte pogled z razglednih točk. Predstavite dodatno turistično ponudbo, kot so lokalni izleti, muzeji, hoteli … Predvsem pa naj bo na fotografijah čim več zadovoljnih turistov na znanih turističnih lokacijah, pred lokali, nakupovalnimi centri. Tudi če so vrste dolge, cene visoke ali pa je slab dan za vas, naj vaše fotografije ne kažejo jeze in nezadovoljstva.


Fotografije naj prikazujejo ljudi (turiste), zanimanje, veselje. Danska, Kobenhaven.


Fotografija zaspanih turistov v Londonu, ki celo zavzamejo prve sedeže ne pošiljajte agencijam v svoji samopredstavitvi. Bi pa bila dobra fotografija za reklamiranje nočnih lokalov.

 

Priprave na fotografiranje

Če vas v lokalni turistični agenciji zaprosijo za fotografiranje, je po navadi zelo preprosto. Ste blizu lokacije, prav tako je preprosta komunikacija, od vas pa želijo točno določene posnetke, ki jih v svojih predstavitvenih katalogih ali v spletu še nimajo. Morate si izbrati le pravo opremo in za predstavitve čim bolje posneti želene motive. Zavedajte se, da od vas ne pričakujejo umetniških izdelkov, ampak predvsem za vsakega potencialnega turista zanimivo fotografijo. Tu se kaj hitro lahko zgledujemo po razglednicah in knjigah, namenjenih predstavljanju mest in dežel, ter fotografijah čudovitih lokacij.

Danes je v marsikaterem turističnem katalogu ali na spletni strani zelo veliko fotografij, ki so jih posneli kar turistični delavci, in to s kompaktnimi kamerami. Da bi vas res kdaj povabili na fotografiranje zanimivih lokacij v tujini in da boste svoje delo dobro opravili ter upravičili plačilo, za katero se boste dogovorili, pa bo treba poseči po kameri iz razreda DSLR. Še pomembneje je, da s seboj vzamete objektive, ki pokrivajo močno široki kot ozki kot. Tudi na bliskavico nikakor ne smete pozabiti. Če je le mogoče, vzemite s seboj še priročno stojalo. O pomnilnih karticah, baterijah in polnilnikih sploh ne gre izgubljati besed.

Če greste na večdnevno ali celo večtedensko potovanje, je izbira opreme še toliko pomembnejša. Zavedati se morate, da s seboj ne boste imeli samo fotografske opreme, ampak še vse tisto, kar bi od oblačil in drugega že tako vzeli s seboj. Če ostanete vseskozi na enem kraju in v istem hotelu, še nekako gre. Če pa si želite biti turist, torej potovati, in morate večkrat uporabiti različna javna prevozna sredstva, je vsak kos opreme poleg potovalnega kovčka odvečen. Še najbolje je, če ste bolj popotnik kot turist, in ste že tako ali tako nameravali potovati z avtomobilom ali avtodomom. Tudi najem rent-a-car vas lahko reši težav s količino opreme. Takoj ko ste odvisni še od drugih prevozov, pa je dobro razmisliti o fotoopremi, ki jo boste vzeli s seboj. Predvsem za popolnega turista je lahko vsak kos opreme hitro odveč, sploh če vam bodo v zameno za fotografije kupili letalske in druge vozovnice, da se boste gibali po njihovi deželi, in bodo od vas pričakovali veliko fotografij.


V hotelu povprašajte, če vas spustijo v razgledni stolp (Bristol hotel Bergen) ali na streho. Če ste s seboj vzeli stojalo, boste lahko naredili zanimive posnetke.


Še eno zanimivo dejstvo. Fotografirajte tudi v manj prijaznem vremenu. Prav v Bergnu so me opozorili, da želijo tudi fotografije, ko dežuje. Turizem ni samo sonce, kot si ga predstavlja še vedno večina dopustnikov na skalah sosednje države. Turizem je nekaj povsem drugega. In marsikaj se da pokazati, videti in obiskati tudi v "slabem" vremenu. S takimi fotografijami v katalogih pa turista že pripravijo na možnost slabega vremena in da se kljub vsemu nekaj dogaja.


Še en trik. Fotografirano tokrat z toplejšimi oblačili. Naslednja fotografija samo v majicah. Turizem poteka celo leto. Fotograf pa je tu ta trenutek.

 


Nobelov center. Norveška, Oslo.

 

Kaj fotografirati?

Po navadi začne fotograf turist fotografirati šele, ko se v nekem turističnem kraju odloči oditi na krajši izlet. Takrat gre tudi fotooprema z njim. To je že prva napaka. Turistične organizacije potrebujejo že fotografije letališč, železniških postaj, informacijskih točk, okenc, kjer prodajajo vozovnice za avtobus ali vlak, da lahko turist pride do mesta. Ko pridete v hotel in vstopite v sobo, naj bo vaša prva misel, kako jo boste fotografirali. V večini primerov je soba posebej pripravljena samo ob vašem prihodu. V boljših hotelih bodite pozorni tudi na detajle.


Kontrolni stolp letališča v Amsterdamu.


Letališče Frankfurt. Evropsko zračno okno.


Prodaja kart za vlak iz letališča do centra mesta.


Železniška postaja v Tokiju. Držimo se številk. Le malo zapisov je dodatno v angleščini.

Ko stopimo iz hotela se začne novo iskanje motivov. Ti so povsem drugačni od klasičnih turističnih ali reportažnih. Seveda lahko fotografirate vse, kar si želite. Toda za turistično fotografijo ne bomo fotografirali podobno kot za naš popotniški fotoalbum in ob neko znamenitost vedno postavili osebo, ki je z nami, ali sebe. Marsikaterega popotniškega fotografa so že zaprosili, naj pripravi kak članek za revijo s svojega potovanja. Zapis je bil odličen, toda dober vtis se je končal pri fotografijah. Na njih je vedno nekdo poziral, kar je zanimivo za družinski fotoalbum, nikakor pa ni primerno za članke in turistične kataloge.


Fotografije hotelov so za agencije in hotel sam vedno dobrodošle. Tudi če vam svetloba ne služi ne pozabiti narediti posnetek.

V informacijskih centrih se pozanimajte, kje so glavne turistične točke. Tako ali tako bi jih obiskali, zato jih še fotografirajte. Če fotografirate tudi obiskovalce, bodite pozorni na to, da so nasmejani, da slika izžareva zadovoljstvo. Le tako bo slika v turistični agenciji zaželena. Ne pozabite fotografirati znanih kipov, hotelov in lokalov, kajti tudi lokali kažejo turistični utrip. Naj bodo polni in z veselimi ljudmi na fotografiji.

Treba je narediti tudi nekaj fotografij v muzejih. Povprašajte varnostnike, ali smete fotografirati. Lahko da vam bodo dovolili, z opozorilom, da smete fotografirati brez bliskavice, ali pa, da boste morali kupiti posebno vstopnico. Če vas bodo povabile lokalne turistične agencije, naj vam priskrbijo pismo, da fotografirate v prid njihove turistične ponudbe. V »pravih« turističnih krajih naredijo za fotografa oziroma novinarja zelo veliko.

Nikakor ne pozabite razmišljati kot turist. S fotografijami prikažite tisto, kar vas je ali bi vas pritegnilo na obisk kraja. Fotografije naj kažejo tudi informacijo in pomoč drugim turistom, kje se določen hotel, stavba, muzej, turistična agencija, informacijska točka, avtobusna in železniška postaja. Fotografirajte v širokem kotu, pozneje pa tudi detajle. Na fotografijah naj bodo turisti, in ne samo lokalni prebivalci. V kadru so dobrodošli predvsem japonski turisti. In ko je potovanje zaključeno, ste spet na začetku. Fotografirajte pot do železniške postaje ali letališča.


Nizozemska, Scheveningen.


Hotelska soba v hotelu Fretheim, Flam, Norveška.

 
Palma de Mallorca, Španija.


Ujemite tudi večerni posnetek. Posneto kar iz sobe zgornjega hotela.

Še enkrat poudarjam, da pišem s stališča navadnega turistično-popotniškega fotografa, ki gre na običajno turistično potovanje, obenem pa bo še fotografiral zanj zanimive turistične motive. Torej ne pišem o reportažni popotniški fotografiji, pri kateri se v glavnem osredinjamo na reportažo različnih žanrov in imamo že vnaprej pripravljen scenarij ali celo dogovorjeno možnost objave članka. V takih primerih na teren lahko gre večja ekipa oziroma je fotograf osredinjen predvsem na fotografiranje njemu ljubih motivov, in ne na turizem ter s tem fotografije za druge. Taki fotografi so večinoma profesionalci, za katere plačilo hotelske sobe in prevoza nikakor ni dovolj. Od fotografije živijo, prav tako jim je najbrž zanje klasična turistična fotografija hotelov, ulic z lokali itd. nepriljubljena.


Operna hiša v Oslu.

V fotografiji iščejo več in v večini primerov svoja potovanja predstavijo v reportažnih člankih. Zato so ti nasveti namenjeni fotografom, ki veliko potujejo, želijo čim več videti, obenem pa fotografirati in fotografije po koncu turističnega potovanja predstaviti v spletu. Od tu naprej velja že prebrano v razdelku o samopredstavitvi.


Tipična predstavitev Rima.

 

Predstavitev in ponudba fotografij

Ker boste fotografirali veliko, bodo pomnilne kartice kaj hitro polne. Dokler fotografirate samo zase, lastne predstavitve ali družinski album, lahko igrate na karto sreče in fotografije pustite na pomnilnih enotah. Bolje pa je, da že na potovanju naredite kopije datotek. Mogoče boste s seboj vzeli prenosni računalnik, disk z možnostjo prenosa datotek (angl. image tank), poiskali lokal z računalniki (angl. cyber caffe), prosili za prenos datotek na DVD v informacijskem centru …

Če ste bili povabljeni, da fotografirate, potem so kopije datotek nujne, saj stric Murphy nikoli ne počiva. Oziroma, posneli boste toliko, da bo premalo pomnilnih kartic, in so dodatne enote za shranjevanje nujne, še toliko bolj, če fotografirate v zapisu RAW. V tem primeru se lahko dogovorite za prenos podatkov že v turistični agenciji.


Fontana di Trevi, Rim, Italija.

Ko pridete domov, pa se glavno delo šele začne. Iskati motive in fotografirati je bilo tako ali tako hobi ob turističnem potovanju. Treba je pregledati vse fotografije, dodati metapodatke, da jih boste lažje iskali v prihodnje, in dodati podatke o avtorju. Po izboru sledi dodajanje fotografij v splet. Naj bodo to samo spletne galerije, blog ali lastna internetna stran, kajti zavedajte se, da želite s fotografijami pokazati še kaj več kot samo družinsko potovanje.


Vikinški muzej v Oslu.

In ko je delo opravljeno, lahko »link« do svojih fotografij (članka) pošljete na različne naslove – agenciji, ki vam je organizirala potovanje, hotelu, v katerem ste bili, in še lokalni turistični agenciji. Ne pozabite pa naslednjič, ko boste agenciji pošiljali elektronsko pošto za želeno novo potovanje, dodati povezave do svoje galerije slik, bloga ali internetne strani, kajti nikoli ne veste, kje vas čaka sreča (ponudba ali povpraševanje)!

 


Gran Hotel Bahia, Tenerife, Španija.

 

Moje izkušnje s turistično fotografijo

Odkar fotografiram, me fotokamera spremlja na vseh izletih in drugih potovanjih. Zame so bile v domeni turistično-popotniške fotografije leta 2002 tri prelomnice. Dobili smo prve fotokamere DSLR, primerne za naš žep (Canon D60, Nikon D100) oziroma, kakor sem jih takrat v reviji e-Fotografija razvrstil, kamere v razredu za bogate amaterje in revne profesionalce. Vabljen sem bil na prve uradne predstavitve digitalnih fotokamer v različnih koncih sveta, obenem pa sem poleg revije izdelal še spletno stran. Vse predstavitve, konference in sejmi so bolj ali manj podobni turističnemu potovanju. Razlika je samo v tem, da nam je v treh, največ petih, dneh na voljo samo en dan za ogled kraja, kjer je organizirana predstavitev.
K meni je prva ponudba sama od sebe prišla leta 2002. V lastni režiji sem šel v Oslo na konferenco preizkuševalcev fotografske opreme. Med iskanjem hotela v lokalni turistični agenciji sem v elektronski pošti dodal tudi povezavo do svoje spletne strani. Naključje, sreča ali želja po fotografijah prav iz zimskega obdobja je prinesla prvo ponudbo. V zameno za vaše fotografije je bivanje v hotelu brezplačno, je pisalo ob koncu odgovora na moje povpraševanje.


Gran Hotel Bahia, Tenerife, Španija.

Kaj je lepšega? Prihranil sem si kar nekaj stroškov. Fotografiral bi tako ali tako, saj nikoli ni dovolj fotografij za lastne članke v reviji in spletni reviji e-Fotografija.
Ker so me posebej opozorili, da si želijo tudi fotografije hotela, sobe, iz muzejev, sem te izkušnje prenesel na vsa nadaljnja potovanja. Kaj kmalu sem šel v Stockholm, Amsterdam, London, na Mallorco, Kos, v Beograd, Budimpešto, Hamburg, Helsinke, Malmo in povsod sem fotografsko razmišljal predvsem kot turist.


Tenerife, plaža.

Leta 2003 sem sam poizkusil srečo. Köbenhavn je bil gostitelj konference, toda plačali bi mi bivanje za samo tri dni. Kar nekako ne gre se mi več nekam, da si prvi dan na poti in se srečaš z drugimi šele na večerji, drugi dan si na konferenci in tretji dan greš že domov. Pisal sem lokalni turistični agenciji, da se udeležujem fotografske konference, in povprašal, ali bi lahko uredili kak hotel za tri ali štiri dni, sam pa bi jim v zameno poslal nekaj fotografij mesta. Dodal sem še samopredstavitev (povezavo do internetne strani v Oslu, kjer je že objavljenih nekaj mojih fotografij, in povezavo do svojih spletnih strani) in čakal na odgovor. Ta je prišel v nekaj dneh. Poleg pozitivnega odgovora za hotel so dodali še tridnevno vozovnico za mestni prevoz in vstopnico za muzeje.

Od takrat naprej sem bil vsako leto v tujini na družinskih turističnih potovanjih ali vabljen na fotografske konference. Če ne drugega, sem se dogovoril vsaj za vozovnice javnega prevoza in vstopnice za muzeje ali poznejše plačilo posameznih fotografij. Sam manjše fotografije, zadovoljive za internetne strani, vedno pošljem agenciji. V tujini pred uporabo fotografije najprej vprašajo, ali dovolim objavo. Zato si s pošiljanjem fotografij različnim agencijam zagotovim najprej samopredstavitev in pozneje plačilo za kako objavljeno fotografijo ali celo novo ponudbo.


The Palmeraie Golf Palace Hotel, notranji detajl. Marakeš, Maroko.

Najlažje se je za ponovno možnost brezplačnega bivanja ali plačila fotografij dogovoriti tam, kjer ste že bili, ali vas že poznajo zaradi stikov z agencijo, s katero ste sodelovali že prej. Agencije si rade izmenjujejo fotografije. In čim večjo zbirko slik imajo, tem lažje, kakovostneje in ceneje izdelajo katalog ali spletno predstavitev. Čim več fotografij različnih kulturnih znamenitosti, muzejev in krajev v oklici fotografirate, tem zadovoljnejši so. Če vam že nudijo možnost odkupa fotografij ali brezplačno bivanje ali celo še kaj, se ne bojte zapraviti še kakšnega evra več. Obiščite dodatne turistične znamenitosti, privoščite si še kak izlet v bližnji znani turistični kraj. Mogoče bodo opazili, da jim lahko ponudite res široko paleto fotografij, in nova ponudba je lahko hitro pri vas.


The Palmeraie Golf Palace Hotel, bazeni. Marakeš, Maroko.

V Oslo sem bil ponovno povabljen na konferenco organizacije DIWA leta 2007. V manjšem mestu Sandefjord, 100 km oddaljenem od Osla, smo si uredili preizkusni center. Kolega, ki vodi preizkusni center, naj bi pokazal tehniko, programe, način izvajanja preizkusov in tudi, kako naj rezultate uporabimo pri svojem delu. Kljub pomembnemu dogodku sem okleval. Sam bi si moral plačati pot, kajti organizirano je bilo samo bivanje. In kot je v navadi, bi v petek letel v Oslo, nato bi se peljal še z vlakom do kraja dogodka, čemur bi sledila namestitev v hotelu. V soboto bi sledila ogled preizkusnega centra in spoznavanje programov, v nedeljo pa bi že bila na vrsti vožnja z vlakom in let čez Dunaj ali Frankfurt, saj neposrednega leta v Oslo še ni bilo. Malo sem razmišljal, a beseda ni konj, pravijo. Želel sem si obiskati preizkusni center in to združiti s klasičnim turističnim potovanjem. Norveškega kolega sem povprašal, ali bi v Sandefjordu lahko dobil sobo za dve osebi, predvsem pa, ali ve za kako agencijo, ki bi mi za naslednji teden dni rezervirala hotel v Oslu, s kakim ugodnim popustom. Možna je tudi v zameno s fotografijami zanimivih lokacij. Le tako bi prišel na srečanje, saj bi si dodaten teden dni vzel kot družinski turistični dopust. Tudi tokrat nisem čakal dolgo na pozitivni odgovor. V obeh krajih sem dobil brezplačni dvoposteljni sobi. Strošek letalskih vozovnic in vozovnic za vlak ni bil več neupravičeno visok.


The Palmeraie Golf Palace Hotel, bazeni. Marakeš, Maroko.

Fotografirati sem začel po že ustaljeni praksi, takoj ko sem vstopil v letališko stavbo: avlo, informacijski center in pisarno, kjer prodajajo vozovnice za hitri vlak v mesto, dostop do postaje in postajo z vlaki, nad njimi pa hotel družbe SAS Radissonn (ta fotografija mi je pozneje odprla nova vrata). Stroška filma ni, torej »misli digitalno«. Čim več fotografiraj!


Turistični fotograf nima možnosti izkoriščati dodatne fotografske tehnike, bliskavic, luči...


... vendar vseeno fotografirajte. Fotografije ne bodo za naslovnice katalogov, kot manjše v njih ali za internet pa bodo več kot zadovoljive. Apartma v hotelu SAS Radisson na letališču v Oslo.

Pa vseeno nisem pretiraval. S seboj nisem vzel prenosnega računalnika, in tako sem fotografije puščal na pomnilnih karticah. Ker sem fotografiral v zapisu JPEG, je bilo prostega spomina zadovoljivo veliko. Da agencijam v tujini gre predvsem za turistične fotografije in dober vtis oziroma vam želijo ponuditi več, kaže njihov odnos, ko sem prišel do hotela v Oslu. V recepciji me je že čakala kuverta, v njej pa zemljevid mesta z označenimi glavnimi turističnimi točkami, brezplačna vozovnica za mestni prevoz in vstopnica za muzeje, vozovnica za avtobusni ogled mesta in vožnjo z ladjo po Oslofjordu ter nekaj kuponov za popust v lokalih. Na Norveškem glede na cene v lokalih to še kako prav pride.

In na koncu so dobili fotografije vseh lokacij, kjer je največ turistov. Obenem pa sem si jih še sam ogledal. S tako menjavo sem bil še kako zadovoljen. Posel sem združil z družinskim potovanjem, v arhiv dodal številne nove fotografije in jih nekaj deset prepustil agenciji v zameno za plačilo hotela. Vem, da zna marsikdo reči, da mu je tako plačilo premalo. Kot sem že večkrat zapisal, pa ima vsakdo svoje želje in zahteve.

Sledila so nova potovanja in konference v Maroko, Italijo, Belgijo, na Kanarske otoke, Sicilijo, v Turčijo, na Japonsko, v Združene arabske emirate, na Nizozemsko, v Nemčijo … Zame je vsepovsod enaka zgodba. Kolikor je v moji moči, poizkušam fotografirati za turiste zanimive motive.


Turistična ponudba niso samo klasični hoteli in kraji.


Hotelski kompleks malo drugače. Pogorje Atlas, Maroko.


Drugačen hotel, drugačne navade.

 

Delo, samopredstavitev in vztrajnost se obrestujejo.

Na internetnih fotografskih straneh sem že večkrat bral, da nekateri fotografi poklicno sodelujejo samo s turističnimi agencijami in hodijo fotografirat znane turistične kraje in druge znamenitosti. Sam s takim načinom dela še nisem imel izkušenj. Predvsem pa sem premalokrat na časovno daljšem potovanju. Raje grem večkrat na leto za štiri ali pet dni kot pa za daljše obdobje. Vsaka stvar se enkrat spremeni. Letos spomladi sem prejel zanimivo elektronsko sporočilo. Že naslov me je presenetil in me kar vlekel k branju sporočila. »Another visit to Norway« se je glasil naslov. Sporočilo sem kar nekajkrat na dušek prebral in ga poslal še ženi. Turistična agencija v Oslu je moje fotografije uporabila v več katalogih, letakih, na vstopnicah, na spletni strani in jih izmenjala z agencijami, ki imajo v svoji ponudbi Oslo. Tudi hotel, v katerem sem bival, je uporabil nekaj fotografij. In ob pogovoru o fotografijah z drugimi norveškimi agencijami so omenili, kje in kako so jih dobili. Tako je prišlo ponovno vabilo s povsem drugačno ponudbo.
Nudili so mi dve letalski vozovnici, vozovnici za vlak do Osla, bivanje v hotelu, nato dve vozovnici za vlak do Bergna in vsaj teden dni bivanja v njem. Vmes bi se z znano flamsko železnico odpeljal v Flam, ostal dva, tri dni tam in nato z ladjo po fjordih do znanega turistično-športnega kraja Voss. Po končanem obisku Bergna pa bi se vrnil v Oslo. Urejeno bi bilo tudi za nekaj kosil in večerij. Potovanje je bilo predvideno junija, ostal pa naj bi tri tedne, oziroma odvisno od dosegljivosti letalskih vozovnic.

Nisem dolgo odlašal. Treba je samo zaključiti revijo in fotografsko turistično potovanje po Norveškem se lahko začne.


Kjerkoli ste, fotografirajte. Nikoli ne veste, kakšne fotografije bodo od vas želeli, predvsem pa le redko kdaj bodo doživeti dogodki ponovljivi. Tradicionalni japonski plesi in poizkusi turistov v njih, Sendai, Japonska.


Če je možno se dogovorite za možnost fotografiranja manj običajnih motivov. Vendar vsak hotel v svoji predstavitvi prikaže tudi nudene specialitete. Freithem hotel Flam, Norveška.

 


Stari trik. Če se še niste seznanili s krajem, pokrajino, doma preko katalogov, spleta, si na kraju samem oglejte razglednice in turistične brošure. Glavne znamenitosti so posnete iz najbolj "pocukranih" kotov kot svetlobi.

 

Fotografske priprave (turistična fotografija)

Vsak dober fotograf se na fotografiranje pripravi že vnaprej. Kot se mora športni fotoreporter vsaj delno spoznati na šport, ki ga fotografira, sem tudi sam moral vnaprej spoznati kraje, kjer bom bival. Danes sta iskanje in ogled lokacij zelo preprosta. Internet ponuja številne odgovore, izbrane strani z informacijami pa je mogoče shraniti ali si jih zapisati. Tako je mogoče že vnaprej spoznati lokacijo letališča, se pozanimati o tem, kje je mogoče kupiti vozovnice, kako do prevoznega sredstva, hotela itd. Spoznati je mogoče ulice in ugotoviti, kako do glavnih turistično zanimivih točk. Predvsem program Google Earth omogoča pogled na lokacije z višine, lahko pa si ogledamo tudi fotografije drugih, ki jih pripenjajo določenim lokacijam. Tako lahko vizualno zelo natančno spoznate lokacijo, stavbo, veste, po kateri ulici boste hodili, kam je treba zaviti in koliko je kakšna lokacija oddaljena. Turističnemu fotografu je danes zaradi interneta delo zelo olajšano.


Kje sem že bil. Pametni fotograf si zabeleži lokacijo na pomnilno kartico. "Misli, digitalno!"

V razdelku o pripravah na fotografiranje sem že zapisal, da je treba kot turist dobro premisliti o tem, katero fotografsko opremo je smiselno vzeti s seboj. Preprosto je, dokler fotografirate zase oziroma svoj fotoalbum. Večina tako ali tako uporablja kompaktno fotokamero, ki je lahko, če je iz razreda megazum s širokim začetnim kotom zajema, odlična izbira.
Fotograf, ki želi več, uporablja kamero DSLR in dodatne objektive. Dokler išče turistične motive, ki so všeč njemu in bi jih rad uporabil za samopredstavitev, ali če mora v zameno za druge usluge (vozovnice in vstopnice, hotel …) fotografirati turistične točke, se odloči za dodatno, še razumno količino opreme. Stojalo, bliskavica, prenosni računalnik in tudi daljši zumobjektiv ostanejo doma. Do zdaj sem zadovoljivo shajal z eno kamero DSLR in dvema objektivoma. Tako sem imel pokrito območje od širokega kota 24 mm pa do ozkega 300 mm. Predvsem pa sem do zdaj na tak način potoval največ teden dni. Ob tej zadnji ponudbi, ki je od mene kot turista zahtevala tudi nekaj resnega profesionalnega dela, pa so se že pojavile prve težave. Kakšno opremo vzeti s seboj, da bo zadovoljevala velike zahteve in da bom še vedno kot turist normalno gibljiv ter da mi fotografija ne bo prva prioriteta.


Stokholm, Švedska.

Marsikateri fotograf si misli, da z vprašanjem izbire opreme pretiravam. Toda to ni klasična popotniška fotografija, kjer se zbere skupina popotnikov in družno z nahrbtniki obišče svetovne znamenitosti. Vsak fotograf se sam odloča o tem, koliko osebne prtljage bo žrtvoval za fotografsko. Prav tako nisem šel na potovanje kot najeti fotograf, ki mu plačajo vse stroške, v katere vključi tudi prevoz opreme, in ga vse skupaj zanima samo kot fotografsko profesionalno delo.

Pri turistični fotografiji je malo drugače. V določenem časovnem obdobju so točno določeni dnevi in ure glede hotelov, prevozov itd. Vse je v domeni agencije, ki ti je uredila potovanje. Še vedno si klasičen turist z vsemi svojimi potrebami in željami. V to besedo pa se poleg želje po ogledu krajev in znamenitosti šteje tudi zahteva po še vedno dobri nastanitvi in lokalih, oziroma želja, da se udobno počutiš. Sam imam glede želje, kje bom nastanjen in kako se bom počutil na potovanju, višje zahteve, kot pa po končnem plačilu za fotografije. In če grem na tritedensko organizirano turistično potovanje z ženo, je razumljivo, da ne bova imela s seboj nahrbtnika s samo najnujnejšimi oblačili in z drugim osebnim priborom in še enega s fotografsko opremo.


Družina iz ZDA je imela vseskozi veliko dela s prtljago. Pa je bil to samo del nje. Ostala jih je čakala v Parizu.

Še toliko manj, če vem, da bom bival samo v hotelih z vsaj štirimi zvezdicami, da imam organizirane večerje v znanih restavracijah in moram tudi tam narediti kak posnetek. V tej domeni fotografije je še vedno na prvem mestu turizem, šele na drugem je fotografija. V tem času moram fotografirati tisto, kar od mene pričakujejo ali želijo. Še vedno pa to ni popolna profesionalna fotografija, da bi na koncu lahko za vse svoje fotografije izstavil visok račun. Tega so mi poravnali že prej. To je za potovanje in moje udobje, sam pa na koncu pustim fotografije. Če jim z njimi odplačam vložek, me bodo še z veseljem priporočili ali mi še kdaj omogočili »poceni« potovanje.


Iz drugega kota zabeležite s čim potujete.

Zato sem že zapisal, da je zadovoljstvo z »zasluženim« stvar posameznika. Sam sem s takim načinom turističnega fotografskega potepanja zadovoljen. Po pogovoru z mnogimi fotografi sem opazil, da bi si še marsikdo želel biti turist na podoben način. In ker nas je turistov popotnikov veliko, agencij po vsem svetu tudi, vam odkrivam ta, za naš fotografski svet zelo zanimiv način združevanja potovanja in fotografije.

 

 

 

Izbira fotografske opreme

Marsikdo se sprašuje, v čem je sploh dilema glede fotografske opreme. Vzameš tisto, kar uporabljaš! Za večino res velja zadnji stavek. Sam pa imam to srečo, da si lahko izposodim opremo, ki mi bo v danem trenutku najbolje služila. Do zdaj sem na turistična potovanja, po katerih sem moral predati fotografije agencijam, večinoma vzel izvedenko kamere EOS 1Ds, zame osebno najboljši objektiv za te namene EF 28–300 mm L in še eno kompaktno kamero. Zdaj bom rabil še širši široki kot, stojalo, bliskavico in prenosni računalnik.

Izbiro za »prave« fotografske opreme sem začel s povsem znanimi dejstvi. Na pot bom šel za tri tedne. Vem, da bova z ženo z vso osebno prtljago (z dvema kovčkoma) in fotoopremo potovala z letalom, vlakom, avtobusom, ladjo. Zamenjala bova šest hotelov. Fotografirati bom moral kot do zdaj vse klasične turistične znamenitosti, od blizu in daleč, vendar so dodali še željo, da bi fotografiral tudi notranjost hotelov in restavracij. Prav to zadnje je spodbudilo spraševanje glede fotoopreme. Potreboval bom linearni objektiv z izjemno širokim kotom, bliskavico z možnostjo brezžičnega delovanja in lahko, a trdno stojalo. Obenem ne potrebujem fotografij ločljivosti več kot za velikost A4. Glede fotokamere in objektiva je po navadi prva izbira Canon ali pa Nikon. Toda pri obeh mi nista »dišali« velikost in teža potrebnega sistema. Vsekakor pa sem moral izhajati iz dejstva, da bom moral najkakovostnejše fotografije posneti v notranjosti hotelov, za kar bom potreboval odličen linearni ekstremni širokokotnik.

Pri Canonu je za to delo na voljo samo fiksni objektiv EF 14 mm (EF-S 10–22 mm ni dovolj linearen in tudi kot zajema z začetnih 16 mm, ekv. 35 mm, je bil zame premajhen), ki pride do izraza na dveh kamerah EOS polnega formata. Vendar je EOS 1Ds MkIII velik in težak. Že do zdaj sem ga na potovanjih uporabljal samo pri polovični ločljivosti. Zato si lahko izberem EOS 5D. Tu pa sem imel pomisleke glede prahu, saj sem vedel, da bom dnevno posnel nekaj sto posnetkov. Pri tej kameri sem preprosto vedno v dilemi, saj veliko tipalo prah kar vleče nase in ne bi ga rad čistil s številnih fotografij. Tehnološko se pozna, da je kamera že krepko v letih, saj je med nami že tri leta.

Torej bi moral pri Canonovi opremi vzeti EOS 1Ds MkIII, pri kateri bi večinoma uporabljal EF 28–300 mm L. Če bi vzel še dodatno ohišje EOS 40D, bi za EOS 1Ds izkoristil EF 24–105 mm in za fotografiranje v notranjosti EF 14 mm. Pri kameri EOS 40D pa bi uporabljal EF 70–300 mm DO. Tako bi imel pokrito območje zajema od 14 mm pa vse do 480 mm (ekv. 35 mm). Dodal bi še bliskavico EX 580 in nastavek za brezžično uporabo bliskavice ST-E2.


Imeti dobre odnose z osebjem, pametna odločitev!

Nikon bi mi s kamero D3 omogočal dobro prednost v slabih svetlobnih pogojih. Ima pa trenutno optično manj široko ponudbo. Odličen je novi objektiv 14–24 mm, ki bi mi prišel prav tudi pri uporabi zunaj hotelskih prostorov. Naslednji objektiv, ki bi ga izbral, je 24–70 mm. Sicer je odličen objektiv, a za popotniško fotografijo bi si želel vsaj tja do 100 mm goriščnice. Za drugo ohišje bi izbral D300 in spet se pojavi dilema. 70–200 mm (105–300 mm, ekv. 35 mm) bi včasih lahko bilo premalo, telekonverter prestavljati gor in dol nima smisla, in bi izbral 70–300VR.

Torej, izbral bi D3 (D700 junija še ni bil dosegljiv) in 24–70 mm, kar pa je malo prekratka goriščnica (24–120 mm ne omogoča zadovoljive kakovosti prav od 70 mm naprej) in D300 s 70–300VR. Za notranjost pa bi izbral objektiv 14–24 mm.
Potreboval bi še bliskavico SB-800 in SU-800 nastavek za brezžično proženje. Pogled na druga dva znana proizvajalca, Pentax in Sony, je pokazal, da z uporabo njunih dobrih kamer K20D in Alpha 700 ne pridobim ničesar. Izjemno široki koti mi ne bi bili na voljo, torej moram izbrati Canona ali Nikona.

Bolj ko sem se odločal, manj mi je bilo všeč, da bi tri tedne s seboj vsak dan nosil veliko, težko profesionalno kamero polnega formata (ki je nujna zaradi izjemno širokega linearnega objektiva), še dodatno ohišje in tri tudi precej težke objektive. Zakaj zdaj razpravljam o teži, če druge alternative niti nisem navedel? No, nisem je še, imel pa sem jo ves čas v glavi. In Olympus me je rešil marsikaterega kilograma. Če se ve, da sem bil skoraj vsak dan na nogah od 9. do 24. ure zvečer (v tem času se na Norveškem stemni za eno uro šele ob 2. uri zjutraj), mi je bilo še kako prav, da bom nosil za kak kilogram opreme manj.

Zato sem si izbral Olympus E-3, zelo robustno kamero z vsemi potrebnimi lastnostmi za dober zajem fotografije. Samo 10 mio. točk me ni motilo, saj se bodo res redke fotografije povečevale v format A4. Šum mi ni povzročal bojazni, saj sem kamero že prej temeljito preizkusil in spoznal, da se v tiskovinah ne opazi. Ohišje je manjše velikosti in teže (v primerjavi s prej omenjenima kamerama), ima pa še dodatno bliskavico in vgrajeno možnost brezžičnega proženja zunanje bliskavice. Obe lastnosti sta še kako koristni, če je treba improvizirati. Tako sem z izbiro ohišja E-3 pridobil na manjši velikosti in teži, tudi zunanje bliskavice mi ni bilo treba vedno vzeti s seboj in nisem potreboval dodatne enote za proženje zunanje bliskavice.


Radijsko vodena bliskavica nam lahko pride še kako prav.

Tudi pri objektivih me je čakala dodatna radost. O kakovosti in uporabniški vrednosti objektiva 12–60 mm (24–120 mm, ekv. 35 mm) ni treba izgubljati besed. Linearni širokokotnik 7–14 mm (14–28 mm, ekv. 35 mm) je tudi odličen. Torej sploh ni bilo dileme. Če želim čim manj nositi s seboj in imeti kar najširše uporabno kamero, bom izbral E-3. Za dodatno kamero sem si izbral še E-520 in objektiv 75–300 mm (150–600 mm, ekv. 35 mm). Obe kameri omogočata uporabo dveh kartic, CF in xD. Še bliskavica FL-56 in komplet za moje potrebe je bil popoln.

Naj omenim še eno dobro lastnost. Čeprav je »majhna« baterija v E-3 na slabšem, saj zdrži samo pribl. 600 posnetkov in sem zato moral vzeti še dve dodatni rezervni, pa sem pridobil s tem, da E-520 uporablja enako baterijo in polnilnik. Kot bi moral pri Canonu ali Nikonu vzeti dva polnilnika (dve kameri z različnima baterijama), sem dva polnilnika vzel tudi za Olympus. Pa sta bila oba skupaj manjša od polnilnikov za EOS 1Ds in D3.


Vstop v deželo fjordov. Gudvangen, Norveška.

Še enkrat poudarjam, da sem se med kamerami odločal za točno določene potrebe turističnega večtedenskega potovanja. In za te potrebe je bila zame glede primerjave velikosti, teže, uporabniške vrednosti, kakovosti slike in energije najboljša izbira Olympus. Cel komplet mi je omogočal večjo fleksibilnost. In lahko povem, da mi nikakor ni bilo žal za zahteve, kakršne sem imel. No ob pregledu fotografij me včasih malo stisne, zakaj nisem vzel kamere s krepko večjim številom točk (za večjo povečavo, izrez). A ob pomisleku na težo sistema me za tiste razmere slab občutek kaj hitro mine.

Po izbiri kamere in sistema sem bil šele na polovici. Večna dilema je tudi, kam vse spraviti. Že fotografski nahrbtnik, ki ga nesem na letalo, ne sme biti prevelik. Nekaj let mi že odlično služi nahrbtnik proizvajalca Crumpler. Je povsem v merah, ki jih zahtevajo letalske družbe. Vanj sem lahko spravil vso našteto Olympusovo opremo in kot dodatek še mobilni telefon ter tokrat obvezni prenosni računalnik.

Vedel sem, da bom veliko fotografiral in da bo pametno izdelati še dodatne kopije na DVD. Tako sem vsak dan prenesel vse slike s pomnilnih kartic v računalnik in naredil še kopijo na DVD. Kolegu se je že zgodilo, da je prenašal posnetke samo v računalnik in bil prepričan, da so fotografije varno shranjene. Nekaj dni pred koncem potovanja pa so mu iz hotelske sobe ukradli računalnik in ostal je tudi brez vseh fotografij. Zato sem vsak večer datoteke prenesel še na DVD in jih hranil v drugem kovčku kot računalnik. Računalnik mi je omogočal še dostop do interneta. V boljših hotelih je dostop do interneta brezplačen, v večjih mestih pa se kaj hitro najde kaka nezaščitena brezžična povezava.


Z nekaj sreče (ali po dogovoru) boste lahko fotografirali brušenje diamantov...


... kot nakupovanje. Kupci naj bodo na fotografijah neprepoznavni.

Na koncu sem si izbral še stojalo. Uporabljam karbonsko stojalo Velbon, ki pa je bilo glede mojih zahtev in predvsem omejenosti pri prtljagi preveliko, zato sem izbral Manfrotto mini 190B. Je namreč eno izmed najlažjih in sem ga shranil v kovček. Nanj pa sem dal majhno gibljivo glavo Linhof, ki jo imam že dolga leta.


Nam dobro znana evropska ponudba...


... in tradicionalno japonska.

Tako, za opremo sem se odločil in potovanje se je lahko začelo. Lahko rečem, da sem si s svojim delom odplačal čudovito potovanje. Če bi ga moral plačati sam, tega dela Norveške z ženo še dolgo ne bi videla. Ko sem sešteval okvirne stroške za letalske vozovnice, hotele, vstopnine in nekaj kosil ter večerij na elitnih lokacijah, sem z lažjim srcem plačal za pivo od 10 do 12 evrov, za pico 25 evrov ali 100 evrov po osebi za vlak, ko sem si v lastni režiji hotel ogledati 100 km oddaljeni Lillehammer. Ja, to je turistična Norveška. Draga kot žafran. Ni pa vse v ceni, še manj v lepoti ali ponudbi kraja. Treba se je znati ponuditi in prodati. In ena izmed pomembnih ponudb je tudi hitro osveževanje ponudbe s fotografijami po internetnih straneh in v katalogih.

Nekaj fotografij majhnih dimenzij sem že puščal agencijam ob odhodu. In ko sem prišel domov, me je že čakalo elektronsko sporočilo njihovega grafičnega studia, z željo po hitrem pošiljanju fotografij polne ločljivosti za novi katalog. Ta je bil oblikovno že končan, potrebovali so samo še velike fotografije za možnost tiskanja. Ni kaj, tudi to je turizem.


Tudi kot turist fotografirajte čim več. Nikoli se ne ve, kdaj bodo v Vatikanu prepovedali fotografiranje znanih umetniških del...


... v Sikstinski kapeli je že prepovedano. Avtorske pravice imajo Japonci.


V Dubai se vse tako hitro gradi, da je ta pol leta stari (januar 2008) pogled na mesto in najvišji stolp na svetu (preko 500m) že nezanimiv za turistični katalog.


Zelo radi vidijo, da se turist kupec ob ponudbi smeji, je zadovoljen. Tako ne kaže slabo voljo ob visokih cenah v velikih turističnih mestih.


Tudi v italijanskih katalogih se lahko pojavi vaša fotografija. Za ime avtorja vedno poskrbijo. Ni nobene potrebe po opozarjanju.


Iz mojega letošnjega potovanju in fotografiranju v Bergnu je iz tiska že katalog, s katerim Lufthansa vabi turiste v Bergen. Levo katalog, desno ena izmed fotografij posnetih ob sprehodu mimo Brygna. Da smo se izognili pogodbam za avtorski honorar paru, smo izbrali za modele kar zaposlene v turistični agenciji.

In še eno presenečenje. Pred kratkim me je poklical lastnik nam dobro znanega računalniškega podjetja Rolan. Tudi on je bil na Norveškem, v lastni režiji in z avtodomom. Želel mi je le sporočiti, da je bil prijetno presenečen, ko je v turističnih katalogih mesta Oslo med drugimi fotografi opazil tudi moje ime. In s še večjim veseljem je uporabljal kartico »Oslo pass« za brezplačne prevoze in obiske muzejev. Na ovitku kartice je bila namreč moja fotografija. Kot sem omenil že na začetku članka, tuje agencije znajo izkoristiti fotografijo za več namenov.

Če ste turist in fotograf, se lahko podate na pot, opisano v tem članku, tudi vi!


Članek: FotoPOTEP - Moj način potovanja

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com