Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Izdelajmo si fotografije (IV.)

Avtor:Matjaž Intihar
30.12.2005 14:14

Slogan e-fotografija 2006

 

"Misli digitalno / Shrani analogno"

 

Prišel je mesec, ko se kupi največ digitalnih fotografskih kamer, se z njimi zelo pogosto fotografira in ustvari ter shrani največ fotografij na pomnilniške enote. Na računalniške diske bomo po prenosu podatkov iz kamer v računalnik v mesecu decembru shranili številne nove datoteke, tj. na novo posnete fotografije. Počasi se bomo začeli zavedati, da je fotografij v računalniku že toliko, da je treba narediti pravi arhiv, sicer jih bomo pomešali ali kako drugače izgubili.

 

A najpomembnejše je pri digitalnih fotografih že znano. Nasvet “izdelajmo si fotografije” je bil v letošnjem letu v vseh člankih in je dosegel svoj začetni namen. Vse več vas je, ki v fo­tolaboratorije prinašate fotogra­fije na CD-jih, ki ste jih posneli v zadnjih letih druženja z digitalno fotografsko kamero. Vedno več je tudi drugih proizvajalcev, upo­rabnikov, piscev in fotolabo­rantov, ki vam na podlagi nekaterih praktičnih izkušenj lahko povedo, da je marsikdo že ostal brez fotografij, ker jih je hranil samo na digitalnih pom­ni­lniških nosil­cih.

 

Tudi industrija se vse bolj zaveda, da je prišel čas izdelave fotografij na fotopapir. Sublimacijskih in kapljičnih tiskalnikov po ugodni ceni, s katerimi lahko natisnemo kakovostne slike za družinski fotoalbum, je čedalje več. Prav tako je vedno širša tudi ponudba izdelave fotografij v klasičnih fotolaboratorijih. Razlika je le v tem, da se pri njih izdelava vse bolj seli na CD ali v spletno ponudbo. Predvsem pa so zadnje akcije cenejše ponudbe priključkov ADSL (kmalu tudi VDSL) povzročile množičnejše pošiljanje datotek v izdelavo. Toda težav v zvezi z načinom arhiviranja datoteke in oddajo fotografije v izdelavo je še vedno veliko.

 

 

Takšen tiskalnik je v foto kiosk enotah.

 

Po fotografiranju

Najpomembneje je, da datoteke po prenosu pravilno shranite oziroma arhivirate. Načinov je več in vsakdo si lahko izbere svojega. Slike lahko urejate po datumih, imenih, naslovih itd. A kot smo v e-fotografiji že večkrat poudarili, je iz vsake družinske popotniške fotodogodivščine dobro čim prej izbrati najzanimivejše fotografije. Shranite jih v mapo, ki jo lahko imenujete “v izdelavo”! Ko želite izkoristiti kakšno akcijsko ponudbo oziroma ko se že nabere dovolj datotek, pa jih dajte izdelati. Možnosti za izdelavo fotografij iz vaših datotek je več:

 

1. Datoteke lahko sami natisnete s tiskalnikom. Tako najhitreje pridete do fotografij. Lahko izdelate poljubno število kopij in, če želite, celo opravite manjše korekture.

2. Vse izbrane fotografije lahko zapišete na CD, ki ga odnesete v fotolaboratorij. Ponudbe fotolaboratorijev in kakovosti v njih izdelanih slik ste verjetno že vajeni. Tam lahko naredijo tudi tonske korekture.

3. Za večino fotografov je pošiljanje datotek po internetu že vsakdanje opravilo. Širokopasovnih hitrih ADSL-povezav je vse več, na obzorju pa je že še hitrejša povezava VDSL. Nekaj večjih internetnih ponudnikov izdelave fotografij že opaža, da so hitrejše povezave povzročile večje povpraševanje po izdelavi fotografij. Ker bo širokopasovnih internetnih povezav vedno več, se temu načinu izdelovanja fotografij obeta lepa prihodnost.

 

 

Foto kiosk enote nam omogočajo hiter pregled fotografij in njihovo direktno pošiljanje v fotolaboratorijsko izdelovanje ali takojšen iztis z vgrajenim tiskalnikom.

 

Pred izdelovanjem fotografij

Tako kot povsod se lahko tudi pri izdelovanju fotografij iz digitalnih datotek hitro pojavijo težave. Prva je že ta, da fotograf zdaj fotografira veliko več, večine slik pa niti ne želi izdelati. To pomeni, da se mora naučiti izbirati fotografije na zaslonu kamere. Kamere dopuščajo različne možnosti - nekatere samo brisanje neželenih slik, druge označevanje želenih fotografij za izpis (laboratorijski stroj tako izbere samo označene), s tretjo vrsto kamer pa lahko datoteke tudi manjšamo ali pripravimo sliko tako, da uporabimo tudi možnost izrezovanja.

 

Druga možnost je, da se fotograf nauči uporabljati računalniške programe za obdelavo fotografij ter nato izbrane slike prenesti na CD ali pa po internetni povezavi poslati datoteke v fotolaboratorij. Ugotavljamo, da se za večino fotografov, ki vstopajo v digitalni svet s kamerami najnižjega cenovnega razreda, pojavlja kar nekaj težav. Le zakaj bi potrebovali računalnik in morali vedeti kaj o obdelavi fotografij, če to zanje lahko stori kdo drug? Ti fotografi se za zdaj večinoma še niti ne zavedajo, da je fotografije iz digitalnih datotek treba tudi izdelati. Šele v letošnjem letu bo prodano večje število digitalnih foto kamer (predvideva se, da okoli 100.000). Zato je povsem razumljivo, da bodo uporabniki pomen izdelovanja fotografij na papir spoznali šele čez leto ali dve.

 

 

V napravo z zaslonom vstavite pomnilniško kartico, na zaslonu se nato prikažejo fotografije, med katerimi izberemo želene in jih pošljemo v izdelavo (fotolab ali tiskalnk).

 

Obstaja še tretja možnost. V fotolaboratoriju lahko fotograf sam izbere in pošlje fotografije v izdelavo prek fotokioskov. V napravo z zaslonom vstavi pomnilniško kartico, na zaslonu pa se nato prikažejo fotografije, med katerimi izbere želene in jih pošlje v izdelavo. V fotolaboratorijih se izbrane slike pošljejo na osvetljevalno enoto, drugje pa se uporablja fotokiosk z vgrajenim tiskalnikom. Fotokioski se vse bolj uvelja­vljajo v večjih trgo­vskih središčih, kmalu pa bodo imeli še več novih uporabnikov. To bodo fotografi, ki bodo fotogra­fi­rali s fotofoni, svoje da­to­teke pa bodo v izdelavo pošiljali po brežzičnih pove­zavah ali pa prek vgrajenih pomnil­niških kartic. Za nemalo uporab­ni­kov digitalnih foto­kamer pa je način prenosa slik iz domačega naslanjača že zelo uporaben. V spletu je že vsaj deset programov različnih ponudnikov, ki omogočajo, da si fotografije ogledamo na računalniškem zaslonu, jih izberemo, pripravimo za izpis in pošljemo po spletu. Vedno več rednih uporabnikov spletnih fotolaboratorijev nič več ne zmanjšuje datotek in v fotolaboratorije pošilja datoteke velikosti nekaj deset MB.

 

Širokopasovni povezavi ADSL in VDSL omogočata hiter prenos velikih datotek, ki jih pa za kakovostno sliko velikosti 10 x 15 cm ali 13 x 18 cm niti ne potre­bu­jemo. Velike datoteke zasedejo preveč prostora na računalniških diskih v fotolaboratorijih, izdelava slik pa se lahko upočasni.

 

 

Za množičnejše tiskanje doma so bolj primerni mali sublimacijski tiskalniki. Za iztis večjih formatov pa hobi fotografu že nudijo zelo kakovostne kapljične tiskalnike.

 

Ker je raba domačih tiskalnikov za izpis fotografij čedalje pogostejša, bo to eden večjih razvojnih in tudi tržnih trendov v naslednjih letih. Tudi podjetja, ki izdelujejo tiskalnike, so vse bolj prodorna, oglašujejo čedalje cenejše tiskalnike, predvsem pa nižajo ceno izdelane fotografije. V nekaj naslednjih letih bo tiskanje doma nekaj povsem običajnega in seveda prepro­stega.

 

Po izdelavi fotografij

Tako, fotografijo imate. Danes so se cene spustile za še nekaj let nazaj na povsem nera­zum­ljivo raven. To pomeni, da lahko zdaj naredimo približno trikrat več fotografij za enak denar, če odštejemo še ceno filma in razvijanja, pa vsaj štirikrat več kot pred leti. Tako namesto 36 fotografij, ki jih prej pred oddajo v razvijanje niti izbrati nismo mogli, zdaj dobimo približno 130 fotografij, ki jih pred izdelavo lahko celo pregledamo in popravimo.

 

Priporočamo vam, da slike še naprej hranite v fotoalbumih, kajti v njih se bodo najdlje ohranile.

V albumu na fotografijo tako ne bosta vplivala niti svetloba niti umazan zrak, ki lahko močno pospeši razgradnjo slike. Ne glede na to, ali so vam sliko izdelali v fotolaboratoriju ali pa ste jo natisnili sami, bo, če jo boste hranili v fotoalbumu, obstala vsaj 40, 50 in več let in ni se vam treba bati, da na njej ne bi bilo dobro vidno, kar ste fotografirali.

 

 

Sublimacijski tiskalniki so vse bolj priljubljeni.

 

Čim boljši papir in barve v tiskalniku boste uporabili, tem dlje bo slika obdržala skoraj popolno primerljivost z novim izpisom. Slike iz fotolaboratorijev so na plastični osnovi, zato so manj ranljive. A tudi te sčasoma začnejo izgubljati kakovost zapisa v primerjavi z izvirnikom. Za obe tehniki izpisa velja, da boste fotografijo videli tudi čez nekaj desetletij, kar za slike, hranjene v digitalni obliki, težko rečemo.

 

A vseeno prenesite datoteke z raču­nalniškega diska na CD-je, DVD-je, če jih želite ohraniti za nekaj let. Moje 12 let stare CD-je z datotekami prebere samo še šest let star “pekač”. V arhivih po svetu vedno naredijo več kopij, vsakih sedem let pa jih prepišejo na nove enote, in to prav zaradi dejstva, da se spreminjajo tako način zapisa (prihaja Blu-ray) kot enote za zapisovanje in branje.

 

Če boste datoteke in fotografije hranili tako, se vam ni treba bati, da si danes posnetih fotografij ne bi mogli ogledovati in tako obujati spominov čez mnoga leta, ali da si jih vaši nasledniki ne bi mogli pogledati, ko bi si v prihodnosti to zaželeli.

 

 

Kapljični tiskalniki nam zamenjujejo klasično razvijanje fotografij v temnicah. Z njihovo pomočjo pridemo do odličnih barvnih povečav. Izdelava fotografij še ni bila nikoli tako enostavna.

 

 

Fotolaboratoriji nam še vedno nudijo najcenejše fotografije, hitro in kakovostno izdelavo ter dolgoletno obstojnost fotografije.
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com