Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Kakšno je fotografovo življenje nad gozdno mejo?

23.10.2004 09:51

avtor: Bojan Ekselenski ​Uvodnik  

O mojih izkušnjah v gorah ste v tej reviji že brali. V gorah sem bival tako z digitalnim kompaktom, kot digitalnim refleksom. Veliko tega sem izkusil na lastni koži. Iz vsega sem potegnil nekaj fotografskih iztočnic, ki lahko tudi vam olajšajo fotografsko življenje v gorah.

V gorah se srečamo z različnimi motivi, ki zahtevajo različne tehnike zajema. Svetlobni pogoji na višini so večkrat precej drugačni od dolinskih. Pričujoči članek se znotraj sebe malce veji, kajti kompaktni in SLR aparati so konstrukcijsko dovolj različni, da je potrebno poudariti razlike. Nočem vas zavajati z metanjem banan in hrušk v en koš ter vse skupaj prodajati kot jabolka. V tem članku vas bom nagovoril v obliki napotkov in ne bom toliko govoril o sebi. Saj me boste imeli poln kufer, če bom venomer govoril… naredil sem to, naredil sem ono…

A posvetimo se vsebini! Kako premagati zanke fotografije v visokogorju v letni sezoni?

 

 

Avtoportret na vrhu osamljenega hriba na Hvaru. Uporabljena je bila bliskavica, da se zmanj�'a učinek ostrih senc na obrazu.

Razmere v gorah

Visokogorje se načeloma prične nad gozdno mejo, ki je pri nas do višine 1800 m, zatorej je ta nadmorska višina nekakšna ločnica med visokogorjem in sredogorjem. V visokogorju se srečamo z drugačnimi razmerami, kot v sredogorju ali dolinah. Največkrat imamo opraviti s sledečim:

 

ü       Bolj ali manj obširnimi snežišči

ü       Travniki

ü       Skalami z melišči

ü       Plantažami rušja

ü       Posameznimi drevesi

ü       Mešanico in kombinacijo navedenega

 

Nadalje je v višinah več UV sevanja in hitrih vremenskih obratov. Zategadelj so svetlobni pogoji spremenljivi. Vse to da eksplozivno mešanico, katero morate fotografi obvladati po svojih najboljših močeh in seveda potrebah.

Letošnja zima je dolga in snežna. Visokogorska sezona se bo začela bistveno kasneje, kot lani in še takrat bo precej bolj snežno obarvana. Sedaj, ko to pišem (začetek junija) je še precejšen del visokogorja pod snegom in ni dostopen planincem brez dobre zimske opreme (cepin, dereze ipd.). Tako vas bo ta članek doletel ravno ob pravšnjem času.

Kakšna svetloba je v gorah? Iznad gozdne meje, kjer je mešanica zelenila, skal in snežišč, imate opraviti z množico nenadzorovane odbite svetlobe. V predelih z več ali manj drevja boste naleteli na igro močne svetlobe in zelo temnih senc. V megli, oblačnem in spremenljivem vremenu je včasih vidljivost slaba, svetloba je »zadušena«, barve neizrazite. Da bi veselica škratov fotonov bila popolnejša, se največkrat v enem dnevu srečamo z vsem navedenim. Za manj zmogljive digitalne slikorise so ti pogoji (pre)trd zalogaj. Enkrat odpove izravnava bele barve, drugič osvetlitev, tretjič je svetlobe enostavno preveč za omejen sistem odprtosti zaslonke / časa osvetlitve. V svoji digitalni kompaktni eri sem se srečal z nekaterimi težavami.

Skratka, svetlobni pogoji v gorah so zahtevni in pričujoči zapis naj vam olajša bivanje med gorskimi fotončki.

 

 

Tudi ta bodeča neţa je nastala s pomočjo nadzora nad globinsko ostrino. Območje cveta je ostro, a ozadje primerno zamegljeno. Posnetek je ročno ostren, saj mi je avtomatika malce nagajala. Lastniki SLR aparatov ste pri tak�'nih motivih v prednosti, saj je optični pogled skozi objektiv nepogre�'ljiv za kvaliteten nadzor. Za ilustracijo dajem podatke o fotografiranju: ISO 400, f 9.0, osvetlitev 1/160'', EF-S gori�'čnica 55 mm.

»Teorija« gorske fotografije Nekaj za lastnike priročnih kompaktov

Ne morem vas kar suniti v žrelo prakse. Najprej morate vedeti, kakšno tehniko sploh potrebujete? Verjetno že imate digitalni fotoaparat ali se šele spravljate k nakupu. Kaj kupiti, ako še niste srečni lastnik čarobnega gizma? Kupite aparat, ki ima sledeče lastnosti:

 

ü       Možnost ročnega nadzora nad kompenzacijo osvetlitve

ü       Možnost ročne nastavitve ISO občutljivosti

ü       Možnost ročne nastavitve izravnave beline (po domače: white balance)

ü       Aparat naj ima najnižji čas osvetlitve vsaj 1/2000 sec.

ü       Aparat naj omogoča zaprtje zaslonke od f/8 naprej

ü       Aparat naj ima bliskavico

ü       Aparat naj omogoči privijačenje nastavka za polarizacijski in UV filter

ü       Zaželena je možnost zajema panoramskih posnetkov

 

Kakšen je takšen aparat? Praktično vsi modeli priznanih proizvajalcev digitalnih fotoaparatov imajo te možnosti. Seveda sprašujete, zakaj ne omenjam ročnih nastavitev ipd.? Na kompaktnem digitalnem fotoaparatu je najuporabnejši način fotografiranja na »P« (program). Na sposobnih aparatih »P« omogoča nastavitev ISO občutljivosti, kompenzacije osvetlitve, nadzor nad uporabo bliskavice in nastavitev izravnave beline. »Auto« način je uporaben samo tam, kjer omogoča določen nadzor vsled odsotnosti »P«. Kaj pa scenski načini? Največji problem teh načinov je logika aparata, ki največkrat po Murphyu v zahtevnih svetlobnih pogojih izpljune posnetek, ki ni kvaliteten, kot bi lahko bil. Imajo pa scenski načini za manj zahtevne svoje praktične prednosti, saj vas obvarujejo nekaterih »nezgod«. Začetniki jih uporabite in si pridobite dragocene izkušnje za nadaljnji fotografski napredek. V spodobnih pogojih bodo tako nastale slike več kot dobre za fotoalbum.

Zakaj je potrebno privijačenje filtra? Mnoge računalniške revije rade poveličujejo funkcije programske opreme, ki naj bi čudežno ozdravile nedoslednosti pri terenskem delu. Določene kikse terenskega dela je moč omiliti, a določeni še kako radi ostanejo, ne glede na vso čarovnijo digitalne temnice. Programi lahko nekaj popravijo, a nadomestiti pravih nastavitev najbrž ne morejo. Nekaj, česar ni, noben program ne more namalati. Polarizacijski filter sodi na VSAK fotoaparat, ki bo romal v visokogorje. Poleg polarizacijskega filtra je uporaben tudi UV filter, saj je tipalo drugače občutljivo na UV sevanje, kot človeško oko. A če morate izbirati med UV in polarizacijskim filtrom, naj ima prednost v večini primerov polarizacijski.

Kaj storimo s polarizacijskim filtrom? S pravilnim vrtenjem obroča zmanjšamo nezaželene odboje na sprejemljiv minimum.  Tudi barve malce nasiti in poudari nebo. Skratka, posnetki postanejo bolj všečni. Obstajajo linearni in cirkularni polarizacijski filtri. Največ se uporabljajo cirkularni, a imajo tudi linearni svoje prednosti. Pri trgovcu preizkusite, kateri tip je za vas pravšnji.

Kaj nam stori UV filter? Že ime pove – odstranimo neželen višek UV sevanja, ki je v visokogorju močneje izražen. Tisti nadležen modrikast ton je dokaz viška UV. Nekaj se da kompenzirati z nastavitvijo izravnave beline, a mnogi kompaktni aparati niso preveč radodarni s tem. Se vam sredi zahtevne zavarovane poti ljubi ročno nastavljati belino z belim listom papirja? Se mi je zdelo…

V gore sodi tudi vsaj drobcen tripod (a ne tako drobcen, da z aparatom ne bi tvoril stabilno celoto). Za kompaktne aparate se dobi nekaj prav prijazno lahkih in poceni modelov. Ne se pri tem obremenjevati z nastavitvami, ker so toliko potrebne, kot dež med poplavo. Samo stabilen naj bo in če ima raztegljive noge, ste na konju!

Kaj pa različni tele, makro in širokokotni konverterji, katere se lahko privijači skoraj na vsak malce spodobnejši kompakt? Moja izkušnja s tem ni najboljša, saj se ti konverterji privijačijo PRED optiko. Večinoma niso vrhunec optične tehnologije, zato manj natančno izdelani modeli znatno popačijo risbo in tonske vrednosti. Mnogi od teh optičnih artefaktov ne omogočajo privijačenje filtrov, zato je njihova uporabnost še dodatno zmanjšana v zahtevnih gorskih pogojih. Kaj ti pomaga odlična optika, ako pred njo čepi konverter, ki sliko popači? Priporočam vam, da stvar preizkusite in se na osnovi lastne izkušnje odločite.

Kaj pa razpon goriščnice? Za večino početja je dovolj 3-kratni razpon. Samo v primeru, da želite zajeti tudi kakšen bolj oddaljen motiv ali si stvari močneje približati, le posezite po čem iznad te vrednosti. A pri nakupu pazite! Poskrbite, da bo tehnika imela sistem proti tresenju in po možnosti tih pogon. Ropot pri slikanju črede gamsov ne deluje preveč blagodejno.

Seveda ne smete pozabiti na življenjski sok vašega gizma. Glede na to, na kateri pijači je, vedno imejte s sabo rezervno dozo. Energija se navezuje tudi na pomnilno kartičevje. Ob sebi imejte toliko energije, kolikor imate pomnilnih kapacitet. Naj se vam ne zgodi, da nesete v domači kraj prazno kartico zaradi praznih baterij. Raje naj vam ostane kaj energije, da se boste lahko v planinski čumnati režali svojim dnevnim podvigom. Ne morete verjeti, kako so ljudeki očarani nad svojo podobo, katero zrejo na drobnem LCD zaslonu. Efekt takojšnjosti je fantastičen in tudi kakšno pivo vam ne uide!!!

»Saj ne rabim dodatnih baterij! Imam polnilec,« porečete, a vam odgovarjam: »V večini planinskih koč nimajo priključka za 220 V, katerega bi želeli deliti z vami.«

Zatorej… lastniki aparatov z AA ali AAA baterijami, imejte njih količino dovoljšnjo. Lastniki aparatkov z namenskimi baterijami pa morebiti razmislite o nakupu rezerve, ki naj gre z vami v širni svet.

Vsekakor moramo kakšno reči v zvezi z ergonomijo. Posebno nekateri cenejši aparati imajo to področje rešeno skrajno idiotsko. Najpomembnejša stvar je gotovo kolesce s scenskimi načini. Naj bodo na kolescu. Nadalje naj pri roki biva vklop in izklop bliskavice, preklop v makro način in še kaj. Vse ključne funkcije naj bodo dostopne hitro in enostavno. Aparat naj si zapomni zadnje uporabljene nastavitve v menjih. V gorah nimate preveč časa za telovadbo z meniji!

 

 

Z nadzorom globinske ostrine lahko dobite tak�'en učinek, kot ga vidite. Seveda je za kvaliteten nadzor potreben optični pogled skozi iskalo, da se vidi, kaj je ostro in kaj ni. Pomemben je zorni kot, zaslonka in razpoloţljiva svetloba. Tak�'en posnetek je teţko dobiti brez SLR tehnike.

Še nekaj za lastnike sistemskih SLR kamer

Seveda moram nekaj pozornosti posvetiti tudi lastnikom DSLR omar. Lastnikov te tehnike je vedno več. A naj lastnike analognih SLR kamer malce potočažim. Vsa razlika med digitalno in analogno kamero je zgolj in samo v pomnilnem mediju. V DSLR je namesto filma tipalo s pomnilno kartico in nič drugega. Zraven digitalneža so še običajni digitalni bonbončki, kot je nasdzor nad izravnavo beline, ISO občutljivosti in ogled narejene fotke na LCD zaslonu. Pri samem zajemu motiva pa ni razlik. Vaše analogne izkušnje boste zlahka unovčili in obogatili s prednostmi digitalnega. Velik tega del sem predstavil  v prejšnjem poglavju, zato gremo naprej. Sistemska kamera omogoča neprimerljivo kvaliteto in nadzor, a za to boste plačali mastno ceno. Vsi vemo, kaj za hrbet pomeni vsak dodaten gram, katerega moramo nositi iz doline na visok vrh. DSLR tehnika pa je glede tega prava nesramnica. Že sama kamera je težka kot sam hudič. Zraven obvezno sodi še privijačen objektiv. Vsakdo ima poleg osnovnega vsaj še en dodaten objektiv, zahtevnejši več njih, kajti menjavanje objektivov je eden od smotrov uporabe SLR tehnike. Kvalitetnejša, kot je optika, več kg ima. Nadalje je tu še težje stojalo, morebiti namenska bliskavica in še kaj. Skratka, zahtevni fotografi potrebujejo še dodaten nahrbtnik za svojo fotografsko šaro. Žal pri fotografiji velja, da več kg na hrbtu največkrat pomeni več fotografskih možnosti. Poleg težaškega dela z nošenjem foto kilogramov v hrib vas čaka še mučno doktoriranje iz sestavljanja in nastavljanja opreme. Določeni motivi se skoraj reciklirajo, preden razpostavite svojo tehniko. Sistemska fototehnika ni priročna, a ima prednosti. Skoraj nepogrešljiva je pri popolnem nadzoru nad zajemom motiva in obvladovanju zahtevnih svetlobnih pogojev. Fotografije, zajete v zahtevnih pogojih, katere bodo deležne A4, A3 in morebiti še večjih povečav, v pravi veličini izpljune samo nadzorovana DSLR tehnika. Noben, še tako popoln kompakt ne more nadomestiti nadzora SLR tehnike.

Za konec sem dolžan kakšno reči o stojalu. Vemo, kakšna čuda tehnike so lahko. A v gore naj potuje priročno kompaktna zadevica z raztegljivimi nogami in osnovnimi nastavitvami. Ne se obremenjevati z glavo in podobnim. Osnovno stojalo bo dovolj dobro. Pred nakupom kar v trgovini preizkusite, do kako nizke teže še lahko greste za dosego zadovoljive stabilnosti. Hrbet vam bo hvaležen za vsak trud.

A naj ponovim še enkrat, cena za kvaliteto je precejšnja in znati jo morate izkoristiti, sicer brezzvezno nosite tiste kg na potnem hrbtu.

 

 

Đopek encijana sem slikal v precej slabih svetlobnih pogojih. Zaradi ujetja primerne globinske ostrine sem moral za dosego zadovoljivih časov osvetlitve povečati ISO občutljivost tipala. Slika deluje kot celote.

Skupaj

Seveda morate pred odločitvijo, kakšno tehniko želite (in imate možnost uporabiti) vedeti, s kakšnim namenom boste fotografirali. Za zajem prijateljev, družine, trenutkov bivanja in posameznih priložnostnih utrinkov gorske pokrajine vam bo najbolje služil kompakt. Ne se obremenjevati z MP, razponom goriščnice in podobnim, saj pri namenu kompaktov to v večini primerov nima posebnega pomena. Ključna prednost je priročnost in zadovoljiva kvaliteta za družinski album. To kvaliteto dobite že udobno globoko izpod 100.000 sit in si ne razbijati glave s tehničnimi podrobnostmi.

Poskrbite samo, da imate dovolj energije, pomnilnega medija, stojalce in polarizacijski filter. Ako ne zaradi drugega, vam ščiti objektiv.

Zahtevni fotografi pa boste na hrbet naložili opremo, katero veste, kdaj in kako boste uporabili. Morebiti ste že vrgli oko na kakšen objektiv, ki je prilagojen manjšemu tipalu amaterjem dostopnih DSLR aparatov.

 

 

Gasilski posnetek udeleţencev planinskega izleta pred plan�'arijo Planina Planinca pod Roblekom. Uporabljen je maksimalno �'irok kot za primerno kompozicijo.

Praksa

Pri uporabi tehnike največ pomenijo izkušnje. V digitalni dobi je ta vaja silno poceni, saj ni stroška, dokler ne želite fotografij na papirju. A naj vam prihranim nekaj muk in mogoče nepotrebnih stroškov. Zaradi narave fotografije je poglavje razdeljeno na »kompaktno« in »DSLR« tehniko. Matjaž je že nekoč napisal, da se silno rado meša jabolka in hruške in s tem se strinjam. Ločimo torej jabolka od hrušk in naše fotografsko bivanje bo uspešnejše.

Naprednejši amaterji ne želijo iz vseh posnetkov delati povečav, zatorej poleg DSLR opreme na priročnem mestu čaka še enostaven kompakt. Zakaj bi poleg DSLR nosil še kompakt? Iz silno preprostega razloga: Kompakt je priročen in ker je pri roki, se ni potrebno ustavljati in telovaditi z nastavitvami. Gizmota potegnete iz torbice, ga vključite, namerite in »klik«. Če v 2MP škatljico vstavite 256 MB kartico, imate za ohoho posnetkov! Samo takrat, ko želite res vrhunski izdelek, pa si morate vzeti čas za DSLR tehniko. Trenutno sem brez dodatnega kompakta in to je silno neprijetno. DSLR aparat mi s svojo težo visi okoli vratu, kar ne vpliva preveč blagodejno na moje počutje. Občasno si sposodim majhen kompakt in takrat imam vso potrebno svobodo. Zatorej vsem resnejšim amaterjem polagam na srce - v gore poleg DSLR vedno sodi tudi majhen kompakt. Sicer pa je bilo že v analogni dobi tako, da je pri roki resnega amaterja bival tudi priročen kompakt. Obe vrsti tehniki se dopolnjujeta v fotografovo veselje. Iz izkušenj in analizo narejenih slik s posameznega planinskega izleta sem izračunal, da na 10 posnetkov, katere zadovoljivo naredi kompakt ekonomskega razreda, želim največ 1 posnetek, za katerega je potrebna kvaliteta DSLR.

 

 

Alpski kozliček je simpatična gorska ţivalca. Lep primerek fotografiranja majhnih ţivali. Za primeren učinek je treba imeti kar nekaj potrpljenja.

Kompaktna fotografija

Imate nov, novcat kompakt. Naj ima med 2 in 5 MP z optiko, ki je sposobna nahraniti te MP. Zraven ste seveda nabavili še polarizacijski filter (obstaja rešitev, ki se privijači na navoj za stojalo, a to ni pravo) in priročno stojalce. Ako imate še kakšnega daljinca, imate skoraj vse. Mnogi kompakti (kaj mnogi? skoraj vsi!) imajo od 3 do 12-kratni optični razpon goriščnice. Vsi imajo še nekaj digitalnega »povečevanja«, a nanj, razen v redkih primerih, raje pozabite. Neprimerno bolje boste storili, ako s svojim hišnim abakom in programsko opremo lastnoročno izvedete »digitalni zoom« z izrezom. Tudi sposoben fotostudijo vam isto stori.

Koliko je dovolj zooma? Tukaj ni neke mere. Z mogočnim zoomom, kateri ni podkrepljen s kvalitetnim lečovjem in po možnosti sistemom proti tresljajem, ne boste dobili jasnih rezultatov. Skratka, izogibajte se cenenim aparatom z mogočnim razponom goriščnice. Seveda se tudi vprašajte, koliko velik razpon zooma sploh potrebujete?

Koliko MP je dovolj?

Zadostujeta že 2 MP za družinski album, a za internetno prikazovanje je ta meja že vrh glave dovoljšnja. Vse, kar je več, naj bo podkrepljeno s kvalitetnejšo optiko. Ako še nimate aparata, ne kupujte čimveč MP za čim manj denarja. Verjemite, nekje boste plačali ceno za te marketinške podatke. Uravnotežite razpon goriščnice, kvaliteto optike, MP in ceno.

Skoraj nujno je, da ima aparat program za sestavljanje panoram. Seveda preverite, katere nastavitve vam omogoča nadzorovati, da ne boste ob pogledu na digitalni šum bridko zajokali. Program »panorama« vam mora omogočati vsaj nadzor nad ISO občutljivostjo. Ostale nastavitve niso tako potrebne.

S kompaktno tehniko na terenu smo »razpucali«.

Kako pa beleženje priložnostnih fotončkov izgleda v praksi?

Ako vam veliko pomeni maksimalna kvaliteta, katero lahko izvlečete iz aparata, se boste morali malce posvetiti prednastavljanju.

Že v dolini si prednastavite ISO občutljivost in izravnavo bele barve. ISO nastavite na najnižjo vrednost, katero aparat dopušča, a izravnava beline naj bo na avtomatsko. Samo v primeru, da ne zaupate avtomatiki, se sproti odločajte. A naj vas opozorim, da aparati fotografskih podjetij lepo delujejo v avtomatskem režimu. Namestite si polarizacijski ali UV filter in preverite, s kakšnimi svetlobnimi pogoji boste imeli opraviti. Aparat nastavite na »P«. Vse ostale funkcije so bolj ali manj nepotrebne in vam bodo samo kradle čas. Raje se posvetite uživanju v naravnem okolju, kot pa ukvarjanju s tehniko. S tem ste si prihranili nekaj časa in vas kasneje čakajo samo drobne nastavitve.

V primeru, da se nočete mučiti s tehniko in želite na koncu samo iz kartice dobiti prgišče posnetkov 14x10 cm, potem so uporabni scenski načini. Največkrat boste uporabili programe »pokrajina«, »portret«, »panorama« in tudi »makro«. Tehnika bo sama nastavila parametre aparata in vi boste samo vklopili aparat, nastavili program (hvaležni ste, ker ste kupili aparat, ki ima scenske načine na koleščku) in klikali. Seveda je cena udobja nekaj kompromisov pri kvaliteti, a za domači album ne bo krize.

 

 

Kočna je bila fotografirana z veliko gori�'čno razdaljo z Dobrče. Zaradi svetlobe sem posnetek presvetlil, da so v senčnih predelih vidne podrobnosti. V primeru, da bi sonce padalo na goro pod drugačnim kotom, bi moral podosvetliti. Zatorej, pri slikanju gor, kjer se me�'ata sneg in kamen, dobro ocenite, kak�'no kompenzacijo osvetlitve boste naredili (najbrţ jo boste vedno naredili, saj tako enostavno poudarite razliko med skalo in kamnom).

 

Kompaktni aparati imajo nekaj, česar DSLR aparati nimajo. To je možnost komponiranja panoramskih posnetkov s samim aparatom kar na terenu. Gorski svet naravnost kliče po uporabi te funkcije. Spodoben kompakt ima to funkcijo med scenskimi načini. Samo preklopite nanj in na LCD zaslonu se vam pokažejo pomagala za sestavljanje. Načeloma pomagala omogočajo udobno poravnavo linije brez stojala. Samo posnetek se mora za 1/3 pokriti s predhodnim. Vse potrebne nastavitve izravnave beline, ISO občutljivosti, goriščnice in kompenzacije osvetlitve opravite PRED začetkom zajema. Največkrat ni najbolje imeti najkrajše možne goriščnice, saj imajo nekateri objektivi malce popačenj na robovih. Le ta ne motijo v običajnem režimu dela, a pri panoramah zmešajo program za lepljenje. Pri shranjevanju se posnetki posebej označujejo (nekaj takšnega, kot 1001A, 1001B, 1001C,…). Avtomatika aparata poskrbi, da so vsi posnetki panorame tonsko izenačeni. Med zajemom panorame NE SPREMINJAJTE goriščnice ali katere od drugih nastavitev. Samo merite in »streljajte«. Kakor hitro ste zaključili s panoramo, aparat preklopite nazaj na »P« ali želen scenski način. S programsko opremo zatem doma te posnetke lepo zložite. Spodobna pomagala so vam omogočila, da imate tudi pri slikanju iz roke malo odreza (deli slike, ki so izven zaključenega pravokotnika). Za prikaz celotne razgledne panorame je ta način fotografije res odličen. Že kompakt za manj kot 50.000 sit vam omogoča ta način fotografije.

Motive, kjer potrebujete daljšo goriščnico, poskrbite, da vam roka ne bo plesala levo – desno. Vedno trdno objemite aparat, pa naj bo še tako lahek in majhen. Poskrbite za najkrajši možni čas osvetlitve, a pri tem dobro premislite, kaj izgubite z višanjem ISO občutljivosti. Do ISO 200 še gre v dobrih pogojih. Višja ISO občutljivost pa večkrat že prinese opazen šum tudi na posnetkih formata 14 x 10 cm, ki je običajen papirnati format kompaktnih aparatov. Sami morate ugotoviti, do kam lahko zvišujete ISO občutljivost.

Pravilo iz analogne fotografije za razmerje med goriščnico in časom osvetlitve vedno ne velja, zato se nanj ne zanašajte. V primeru, da vam močnejše približevanje veliko pomeni, kupite aparat s stabilizatorjem slike. Trenutno imajo ta sistem vgrajeni Canon PS 1s IS, Minolta A1 in A2, Panasonic Lumix DMC-FZ10 (teh se spomnim) in mogoče še kdo. Minolta ima več funkcij, več MP, a Canon ima večji razpon goriščnice in nižjo ceno, a Panasonic ima večji razpon goriščnice. Samo od vaših potreb je odvisno, kaj si lahko privoščite, oz. kaj potrebujete. Vsi ostali (kolikor je meni znano ta hip) nimajo teh sistemov in ste odvisni od mirne roke in / ali stojala.

Drobno stojalce vam v tem primeru lahko služi, a boste morali malce potrpeti zaradi lege aparata. Obstajajo kompaktna,  enostavno zložljiva stojala z raztegljivimi nogami. Znajo vam polepšati fotografsko življenje. Seveda od teh stojal ne pričakujte čuda nastavitev, saj temu niso namenjena.

NE POZABITE NA POLARIZACIJSKI FILTER IN NJEGOVO URAVNAVANJE!

 

 

Fotografiranje ljudi v gibanju. Ta precej motiv ujamete tako, da ljudi slikate od spredaj. Pojdite dovolj naprej, da imate čas za primerne nastavitve in ujetje pravega trenutka. Po potrebi uporabite bliskavico.

Praksa DSLR tehnike

Tudi pri tem poglavju se bom posvetil samo specifičnim vsebinam, značilnimi za to tehniko. Pri izboru opreme za gorsko fotografiranje morate biti silno pozorni na vsak gram teže. Najbrž boste dali prednost kompaktnosti pred brezpogojno kvaliteto. V nahrbtnik sodi generični objektiv in še dodatne objektive, izbor katerih je odvisen od tega, kakšne motive želite kakovostno zajemati. Verjetno bo z vami romalo še stojalo, a pri njem dajte prednost kompaktnosti. V gorah največkrat ne potrebujete doktorirati iz nastavljanja glav stojala. Saj vam tega ne branim, a boste dodatne kg bridko občutili po kakšnih desetih urah hoje. Dodatne bliskavice, razen v izjemnih primerih ( razen če vaš aparat nima vgrajene), ne boste potrebovali. Kakšna majhna satelitska bliskavica zna poleg vgrajene dobro služiti med fotografiranjem v planinski koči in tudi slikanju ljudi.

Glede kvalitete zajema se odločite glede na potrebe in možnosti. Obvezno pred objektiv privijačite polarizacijski filter. Ako vaši objektivi nimajo enakega premera, ne pozabite na obročke. Če ste pri denarju, za vsak premer kupite svoj filter.

Aparat najbrž ne boste predhodno nastavljali, saj vsak motiv zahteva svoje nastavitve. Pri zlaganju opreme v nahrbtnik pazite, da tehnika ni čisto na dnu. Naj se vam ne zgodi, da z njo udarjate po tleh, ko odlagate nahrbtnik. V primeru, da ste revež mojega kalibra in ste komaj nakraspali cekin za DSLR in nekaj opreme in (še) nimate kompakta, pa aparat predhodno nastavite na »P«. Scenskih načinov ne potrebujete.

Na terenu boste večkrat menjavali objektive. Ravno menjavanje optike je blagor in prekletstvo SLR tehnike. Preden se lotite tega početja, se prepričajte, da imate stabilno stojišče in da niste izpostavljeni padajočemu kamenju. Prahu na tipalu se lahko izognete s hitrostjo menjave in držanju aparata navzdol.

Na objektivih imejte polarizacijski in / ali UV filter. Idealno je, da ima vsak objektiv svoj filter, a najbrž vaša denarnica tega ne prenese. A naj se vam ne zgodi, da na objektivu nimate filtra.

O nastavitvah SLR tehnike vam ne mislim modrovati, saj imate mnogi od lastnikov SLR tehnike že analogne izkušnje, ki so v digitalni dobi enako uporabne.

 

 

Panorama Stolove skupine z Begunj�'čice takoj po nevihti. Zaradi močne beline megel in oblakov sem serijo posnetkov, kateri so zlepljeni, podosvetlil za 2/3 zaslonke. Tako sem dobil ravnoteţje med svetlimi in temnimi deli slike. Za tak�'ne lepljenke uporabite teleobmočje va�'ega objektiva.

Kaj fotografirati v gorah?

Vsekakor neobičajno vprašanje. Gorski svet je silno bogat z motivi. Mnoge od njih je moč uspešno zajeti že z enostavnim kompaktom, a nekateri v polnem sijaju zaživijo samo ob zahtevnem nastavljanju SLR tehnike. Vsekakor se ne smete preveč ukvarjati s tehnikalijami, temveč kako izkoristiti tehniko, katero imate. Običajni motivi v gorah so:

 

- Pokrajina (gore, koče, panorame gorskih skupin)

- Ljudje

- Živali (gamsi, kozorogi, svizci ipd.)

- Rastline (posebej planike, kranjske lilije in ključavnice so hvaležni cilj)

- Portreti skupin ali posameznikov znotraj postojank ali na prostem

 

To so samo najobičajnejši motivi. Vsak od njih zahteva svoj pristop in drobni triki večkrat bistveno izboljšajo rezultat.

 

 

Portret med počitkom na planinski turi. Ne glede na svetlobo je bila uporabljena vgrajena bliskavica. Zaradi dalj�'e gori�'čnice DSLR aparata je ozadje zamegljeno, s čemer je portretiranec poudarjen. Uporabite gori�'če v teleobmočju in maksimalno odprite zaslonko, da se pribliţate temu učinku!

Pokrajina

Pokrajina v gorah je silno raznolika in pričakuje vas silno raznolika paleta pogojev zajema. Najatraktivnejša oblika zajema pokrajinskih posnetkov je panorama, ki zajame celo gorsko skupino. Lastniki kompaktov imate ustrezen scenski način, a lastniki DSLR tehnike morate zaupati mirni roki ali še bolje stojalu. Priporočam manjše podosvetljevanje visokogorskih motivov iznad gozdne meje. Za 1/3 do 2/3 zaslonke zmanjšajte osvetlitev in dobili boste lepe rezultate. Samo pri slikanju v gozdu je potrebno včasih malce presvetliti (do 1/2 zaslonke bi moralo zadostovati). V primeru, da vaš aparat omogoča točkovno (po domače: spot) merjenje svetlobe, naciljajte meritev tam, kjer je največ svetlobe. Presvetljena gorska pokrajina ni nič kaj očarljiva na pogled. Posebno detajli snega se hitro izgubijo. Nikarte se zanašati na računalniško obdelavo, saj izgubljenih podrobnosti ne more vrniti nobena Photoshop čarovnija.

Bele skale in še bolj bel sneg so najlepši, ako se zaradi rahle podosvetlitve prepozna struktura snega. Skale so v tem primeru temnejše in dajejo prijeten kontrast snegu. Morebiti prisotna zelena področja bodo temnejša vsled podosvetlitve.

Zelene trate, macesnove gaje in podobno lahko fotografirate brez korekcije osvetlitve samo v primeru, da ni prisotnih večjih območij belih skal in / ali snega. Zategadelj pri zajemu dobro ocenite svetlobne pogoje. Tudi tu prav pride točkovno merjenje svetlobe, a je treba znati naciljati točko meritve.

 

Kako ostriti? Vedno ostrite dovolj daleč, da vas globinska ostrina ne pusti na cedilu. Za pridobitev dodatne globinske ostrine zaprite zaslonko, kolikor vam pač to dopuščajo svetlobne razmere. Pri pokrajini so pomembna večja področja in nas bližnji motivi ne zanimajo, zatorej jim ne posvečajte pozornosti. Ročnega ostrenja ne potrebujete, saj ni potrebe po nadzoru globinske ostrine.

 

 

Makro posnetek cveta in »prisklednikov«, kateri ga obletavajo. Ponovno je potreben pravi pogled skozi optično iskalo SLR aparata za dosego primernega učinka.

 

Živali, posamezni objekti ipd.

Živali, posamezna drevesa, morebiti kakšni planšarski stanovi, ipd. motivi so lahko tudi precej oddaljeni od vas. Ako želite fotografirate živalski svet v gorah, vam predlagam uporabo večjih goriščnic in stojalo ali stabilizator slike. Osrednji objekt motiva je običajno različno oddaljen od vas, zatorej že morate računati na globinsko ostrino in predvsem točke ostrenja. Spot merjenje svetlobe, po možnosti sparjeno s točkovnim ostrenjem (ako ga imate), je nepogrešljivo. Posebno gamsi ali kozorogi na beli skalni in / ali snežni podlagi zahtevajo kompenzacijo osvetlitve, saj belina skal prevara svetlomer. Žival je izpade brez korekcije pretemna. Sedaj ni osrednji motiv pokrajina, temveč recimo gams na melišču. Nujno je potrebno uporabiti dovolj presvetlitve, da je ta gams pravilno osvetljen, a morebitno okolje brez detajlov ni tako moteče. Pravzaprav je še ugodneje, da nam pritegne žival in ne okolje. Priporočam odpiranje zaslonke vse do meje minimalnega časa zaklopa. Presvetlitev za 1/2 zaslonke zna biti pravšnja za gamse in kozoroge ter ostale temne objekte na svetlih podlagah. Kaj pa fotografija temnega objekta na temnem ozadju? Ostane vam samo pravilno naciljanje na osrednji motiv in primerna presvetlitev. Tam, kjer v naravi ni kontrasta, ga tudi tehnika ne more načarati.

Ostrite točkovno, nikoli ne uporabite več kot ene ostritvene točke. Uporabite manjšo globinsko ostrino široko razprtih oči v poljubnem teleobmočju vašega aparata za ločevanje osrednjega objekta od oklice. Cenejši kompakti so pri tem opravilu precej omejeni, a na svoj račun boste prišli lastniki SLR tehnike. Večja, kot je fizična goriščna razdalja, manjša je globinska ostrina. Svoje naredi še fizični premer objektiva. Včasih je potrebno celo ročno ostrenje, saj avtomatika večkrat dela to, kar njej paše in ne to, kar vi želite. S preverjanjem globinske ostrine ugotovite, kaj bo na sliki ostro in kaj ne.

Seveda pa lastniki aparatov z manj možnostmi približevanja nimajo časa za telovadbo z nastavitvami. Živali se premikajo in v primeru, da ste precej blizu, je velika verjetnost, da ste jih zmotili in zajet motiv ne bo to, kar želite. V primerih, ko je treba hitro zgrabiti bika za roge, je zimzelena »P« nastavitev in presvetlitev to, kar potrebujete. Rezultat bo dovolj dober in morebiti zna kvaliteten motiv zasenčiti manjše tehnične nedoslednosti. Pazite samo, da ostrite na objekt in ne ozadje!

 

 

Sončni zahod v Bav�'ici. Zadnji sončni ţarki boţajo Bav�'ki Grintavec. Posnetek je nastal z znatno podosvetlitvijo in naknadno obdelavo v Photoshop Elementih 2.0. Z malce eksperimentiranja se da doseči silno zanimive rezultate.

Portret

Ljudje hodimo v hribe in imamo radi spomin na naše potepanje. Mi slikamo druge in drugi slikajo nas. Nadalje včasih slikamo večje ali manjše skupine. Fotografija nastane na različnih lokacijah, tudi v notranjosti planinskih postojank. Pri zajemu ljudi, ne glede na svetlobo, ne morete zgrešiti, če uporabite bliskavico. Odprite zaslonko in goriščnica naj bo v rahlem teleobmočju (ako vam zorni kot motiva to dopušča).  Tako boste imeli primerno globinsko ostrino (saj slikate ljudeke, ne ozadja). Kakšno svetlobo potrebujete za uspešno slikanju ljudi? Za portret naj bo kar se da mehka svetloba. Izogibajte se ostrim sencam ali slikanju proti soncu. Seveda se vedno tega ne da storiti, zato poskusite maksimalno omehčati sence. Prej omenjena uporaba bliskavice je v tem primeru prva stvar, ki pomaga. V posameznih primerih uporabite kompenzacijo osvetlitve.

Kako pa je z množicami? Najbrž boste izbrali najširši kot zajema, da se lahko maksimalno približate fotografirancem. Mogoče boste lahko uporabili tudi bliskavico, saj bo v primeru pravšnje oddaljenosti od ljudi omehčala svetlobo. Če imate stojalo, ga le uporabite.

Včasih boste želeli narediti avtoportret. Poskrbite, da bo aparat v višini vaših oči. Postavite ga na trdno podlago. S stojalom ste na konju! Uporabite bliskavico! Poskusite biti čim manj skrčeni, saj iz izkušenj vem, da je avtoportretiranec velikokrat čudno sključen.

Slikanje ljudi v akciji je malce drugačno, kot portreti. Ujeti želite akcijo, trenutek bivanja. V plezalni poti, med sestopom po melišču ali kaj podobnega so zanimivi motivi, na katere je vredno prežati. Za akcijske posnetke vam bo najbrž bolje služil priročen kompakt, kot glomazna SLR omara. Ko ste v steni in so ljudje pred in za vami, pač nimate časa telovaditi s tehniko, temveč samo namerite in kliknete. Ponovno vam polagam na srce – uporabite bliskavico. Naj se vam ne zgodi, kot se je meni in sem drugače dober motiv »zašuštral« z neuporabo bliskavico. SLR tehniko uporabite samo tam, kjer imate varno stojišče in pri tem ne ovirate drugih. Uporabite tudi kompenzacijo osvetlitve!

Kako nastavite ostrenje? Ostrite na osrednjem motivu. Pri portretu in nasploh slikanju ljudi je pomembno, da so poudarjeni, a ozadje je naj bo zamegljeno.

Seveda so izjeme! Včasih želite »ostrega« človeka in ostro ozadje! V tem primeru zapirajte zaslonko in tudi kakšen kompromis med kotom zajema in poudarkom človeka / ljudi v središču motiva boste morali skleniti.

Za portrete in fotografiranje večjih ali manjših množic se ne obremenjevati s tehniko. Vsak kompakt lahko ob spretni rabi prinese dober rezultat.

Skratka, fotografiranje ljudi vam nudi obilo možnosti in tudi z enostavnim aparatom ste lahko ob spretni izrabi okoliščin izredno uspešni.

 

 

V zaprtih prostorih, kjer ni dovolj svetlobe se je včasih potrebno izogniti uporabi bliskavice. Motiv je nastal v Domu v Kamni�'ki Bistrici med streţbo večerje. Pomembno je bilo ujeti trenutek. Nisem uporabil bliskavice, temveč nastavil ISO vrednost na 1600, da sem dobil zadovoljiv čas. Ujeto je gibanje in sam ambijent (akcija). Statični predmeti so ostri. Tudi izravnava beline je tak�'na, da poudari barvo navadnih ţarnic.

Zaključek

Vsaka zgodba ima svoj konec. Gorska fotografija v letnih razmerah je silno obširno in zanimivo področje, katerega je nemogoče zaobjeti v enem samem članku. A naj vas opomnim, da se posvetite predvsem gorskemu okolju in uživajte v neokrnjeni naravi visokogorja. Tehnika naj vam samo pomaga, da lepe spomine odnesete s sabo v dolino jih ob ogledu slik podoživite sami ali v družbi prijateljev ali družine.

Za morebitna vprašanja, komentarje ipd. vam dajem elektronski naslov, kamor mi lahko pišete:

 

 

gornistvo@hotmail.com.

Bojan Ekselenski

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com