Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

 

 

Kemija Adijo! (prvi ohranjeni članek o prihajajoči foto tehniki)

19.09.1996 14:27

Avtor: Matjaž Intihar

(Začetek e-Fotografije / prvi ohranjeni članek o prihajajoči foto tehniki)

 

Sam sem že leta 1976 na grafični šoli preko velikih bobenskih skenerjev spoznal tehnologijo digitalizaciji slike. Vse od takrat me digitalni zapis spremlja pri poklicnem delu. A vse do leta 1990, se niti dobro zavedal nisem, da je digitalizacija fotografij in diapozitivov preko skenerjev tista tehnologija, ki bo med fotografe prišla na tak način kot jo poznamo danes in zamenjala film. Takrat pa sem preko kamere Logitech Fotoman (uvoznik teh kamer je bil takrat urednik spletne strani e-fotoportal.com, Peter Kremžar) v pravi meri spoznal, da prihaja digitalna fotografija. Kamera mi je že služila za črno belo fotografiranje na avto sejmu in kasneje za postavitev »oglasnika«. Res da je posnetek imel samo 106.000 točk, a je bila slikica povsem zadovoljiva za majhno objavo. Spoznali smo moč digitalne kamere, ko ni bilo več treba fotografirati na film, razviti fotografij in jih skenirati. Z malo digitalno kamero smo pridobili v procesu priprave za tisk neverjetnih dva dni. Seveda pa za kakšno resnejše delo, digitalna kamera te generacije še ni bila primerna za kaj več.

Leta 1996 pa me je kolega povabil v uredništvo revije Moj Hobi (k sodelovanju v »foto kotiček« sem povabil tudi mojstar Oskarja Dolenca in takrat so se začele najine še danes dobro znane in obiskane foto delavnice) in fotografom sem predstavil članek »Kemija Adijo!«, s katero sem že predstavil prihajajočo moč digitalne tehnike in z nekaterimi trditvami vnesel nemir med fotografe. Povsem razumljivo. Tehnologijo, ki je bila že dolgo med nami, takrat fotograf še spremljal ni. A nekatera podjetja so nam takrat že nudila odlične fotokamere za različne namene. A seveda, za neverjetne denarje...
 

 


 

 

Kemija Adijo!   (članek iz revije Moj Hobi št.2, leto1996)

Veliki mejniki v fotografiji se vedno začnejo z nastopom novih materialov, na katere lahko zabeležimo trenutke s svetlobo.

Že Da Vinciju je sistem kamere obscure pomagal lažje narisati motiv na platno ali steno. Prve obstojne foto­grafije so zabeleževali na asfalt, ko so odkrili srebrov-bromid na steklo in po odkritju celuloida smo prišli do današ­njih filmov.

 

 

To sta prva dva dia filma iz leta 1936. AGFA color je imel 2,5 DIN občutljivosti, KODACHROM pa celih 10 DIN.

 

 

 

 

Ena izmed prvih fotografij zajeta na barvni film.

 

 

Pred šestdesetimi leti sta AGFA in KODAK poslala na tržišče prve barvne dia filme v Leica formatu. To je bil glede na majhnost kamer, enosta­vnost fotografiranja, hitrost razvijanja in kvalitete posnetkov velik prispevek k množičnosti fotografiranja.

 

 

Tehnologija APS omogoča izbiro različnih formatov že pred fotografiranjem in boljši pregled razvitega filma, ker dobimo posnetke na fotografiji. Foto studii, kupite novo tehnologijo in jo na veliko hvalite, da boste imeli delo še nekaj časa.

 

 

 

 

APS index. Leta 1996 mala revolucija, danes...

 

 

Zdaj, po šestdesetih letih, ko smo bili priče izboljšavam kamer (svetlomeri, motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov (zrnatost, občutljivost, barvitost), se mnogi niti ne zavedajo, da smo priče novemu mejniku v fotografiji. Doba kemije v fotografiji se bliskovito končuje, na pohodu je nova računalni?ka tehnologija, imenovana digitalna fotografija. Fotografska industrija zdaj podalj?uje življe­nje kemični fotografiji z novim sistemom APS (napredni foto sistem), kjer filma praktično ne vidimo več, na njem pa je mnogo podatkov v magnetnem zapisu. Toda s tem si samo kupujejo čas do takrat, ko bo digitalna fotografija dodelana do te kvalitete in cene, da bo klasična izdelava fotografije, kot jo poznamo danes, preminila.

 

 

LEICA R8 - ali jo sploh prepoznate? Sicer brez avtomatske ostrine, vendar povsem nov koncept s staro ceno 4500DEM.

 

 

 

 

CONTAX AX - Nov način avtomatskega ostrenja. Premika se zadnji del kamere in ne objektiv, kot smo bili do sedaj navajeni pri ostalih kamerah. Za ceno 4000 DEM dobite en kilogram avtomatske ostrine.

 

 

 

 

NIKON F5 - Končno so zamenjali F4. Za ceno 2500 DEM dobite po njihovih ocenah kar nekaj svetovnih rekordov.

 

 

 

 

Fujifilm APS.

 

 

 

OLYMPUS CENTURION - APS zrcalna kamera.

 

 

 

 

CANON IX - APS, zrcalna kamera, ki uporablja celotno paleto EOS objektivov. 1700DEM, samo 440g.

 

 

 

 

 

 

Kaj nam bo prinesla digitalna fotografija? Za prave hobi fotografe predvsem neomejeno svobodo pri končni izvedbi fotografije. To, kar so počeli slikarji, pri katerih smo sprva občudovali neverjetne portrete in pokrajine, nato pa so prešli na slikarstvo, ki nima več stika z resničnostjo in na umetnost, ki je laik niti ne razume. Da si obdelal fotografijo po svo­jem vtisu, je bilo možno narediti samo z zelo dragimi aparaturami v profesionalnih grafičnih studiih. Z digitalno kamero boš posnetek prenesel v računalnik (vsaj PC 486 ali Macintosh Performa), ga obdelal, kot si sam zaželiš, in izpisal na tiskalniku. (Res da je to možno še sedaj, vendar je treba klasično fotografijo naj­prej prenesti v računalnik s skenerjem, kar pomeni, da morate najprej razviti film in fotografije, kar pa bo z digitalno kamero odpa­dlo). Čakamo samo še na boljšo kvaliteto CCD čipov, ki beležijo vpadno svetlobo, in veliko nižje ce­ne, kot so sedaj.

 

 

CANON POWERSHOT 600 - solidni posnetki za dokumentacijo.

 

 

 

 

Fujifilm in Kodak sta med prvimi ponudila kompaktne digitalne kamere tudi v kompaktnem razredu.

 

 

 

 

KODAK DC 40 in 50 - zaorali so ledino tudi pri oblikovanju.

 

 

 

 

KODAK DC 50

 

 

 

 

Oba zgornja posnetka sta narejena s KODAK DC 50 in neposredno prenešena v računalnik.

 

 

 

 

CANON EOS-DCS3 - digitalna kamera s KODAK tehnologijo. Kvaliteta kljub astronomski ceni še dolgo časa ne bo dose¬g¬la klasične fotografije. Prednosti so drugje!

 

 

 

 

Fujiflm in Nikon sta odlično sodelovala in nudila digitalne SLR kamere serije E.

 

 

 

 

Posneto z digitalno kamero CANON EOS-DCS3 in izpisano s KODAKovim sublimacijskim tiskalnikom na format 20 X 25cm.

 

 

 

 

 

 

 

 

Velikoformatna studijska kamera SINAR z nastavkom za digitalno fotografijo.

 

 

 

 

Imate problem? Naročnik želi zeleno papriko, na trgu pa imajo samo rdečo. Malo čaranja z računalnikom in že jo imamo.

 

 

 

 

Original...

 

 

 

 

Naš mojster fotografije, Oskar, pravi, da bi bila fotografija boljša, če ne bi bilo jadrnice in sodov. Ni problema, jih že ni več.

 

 

 

 

Fujifilm nam je že nudil tiskanje fotografij iz računalnika za domačo...

 

 

 

 

... kot profesionalno uporabo. Kodak sublimacijski tiskalniki pa so nam že nudili odlične fotografije iz digitalnih datotek velikosti A3+. Cena takih tiskalnikov, ki smo jih v grafiki rabili za hitri pregled "preizkusni odtis" pa je bila cca. 40.000DEM. Cena A3 printa se je takrat gibala okoli 7000SIT.

 

 

V naslednjih številkah Mojega hobija vam bomo prikazali hitri razvoj digitalnih kamer in neslutene možnosti, ki se s to tehnologijo odpirajo tudi nam, fotografom, kar bomo še vedno ostali, samo svoje fotografije bomo veliko hitreje in lažje obdelali po svoji presoji. Če pa že sedaj obdelujete svoje fotografije z računalnikom, nam pošljite svoj izdelek ali na disketi (formati: JPEG, TIFF, EPS) ali pa kot izpis iz tiskalnika na naš naslov.

In po 10 letih smo danes že krepko v digitalni tehniki (e-fotografiji).

 
Avtor: Matjaž Intihar

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com