Ni dileme. To je tako enostavno dostopen in fotografu hvaležen motiv, da se splača ustaviti tudi, če smo Skógafoss že 10X fotografirali. Nikoli ne vemo kaj zanimivega lahko pričakujemo. Naj bo poleti ali pozimi, slap je vedno poln vode. Pozimi lahko del slapu zaledeni.
K žirafi lahko pridete brez težav zelo blizu. Zato jih lahko fotografirate z opremo od fotofona naprej. Še najbolj zanimivi so posnetki, ko pijejo vodo, ali ko so ob njih zveri, kot hijene in gepardi. Žirafe odidejo samo v primeru, če v bližini začutijo leve. Zato se nekih posebnih fotografskih napotkov za fotografiranje žiraf niti ne potrebuje.
Na FotoPOTEPu Nordkapp - Lofoti, smo imeli odličen fotoulov treh kitov. Če komu ni uspelo s kamero dobro ujeti prvega, je bilo dovolj možnosti za pregled fotografij, nove nastavitve in ponovitev.
Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.
V mapah označen prelaz Van Zyl v Namibiji, je najbolj razvpit in nemogoč prelaz v južnem delu Afrike. Tisti, ki ga po nevihtah prečkajo prvi, lahko za 10-15km poti porabijo dan ali dva. Vsaka dodana skala naslednjemu pomaga hitreje in lažje prečiti prelaz.
Bali, rajski Bali. Pa je res? Seveda je. Le ne mislite, da Bali pomeni rajske plaže. To ni tisto pravo. Bali nudi vse drugo, predvsem pa nekaj, kar smo pri nas že pozabili. Nasmeh, ki vas čaka povsod. Predlagam vam, da greste stran od turističnih destinacij in se prepustite domačinom.
Logarska dolina je idealna za nedeljski FotoPOTEP. Dolina je dolga približno 7 km in se deli na tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot.
Če vas bo popotniška žilica popeljala v Namibijo s skupino ali samostojno, fotografsko ali povsem turistično, ne morete mimo doline Deadvlei. Brez vsakega razmisleka, je dolina Deadvlei ena izmed svetovnih "must see" popotniških destinacij.
Ob izgubi tekočine nas "tekočina življenja" rehidrira in ima elektrolitsko sestavo podobno kot naša kri. V ajurvedski medicini ima voda iz kokosa sloves za razstrupljanje telesa.
Stari grad ima svojo častitljivo starost, skrito, še neodkrito prepoznavnost, da o kamnolomu mlinskih kamnov ne govorim. Saj vem, mislite, da se hecam, da je to nekaj nemogočega na našem dvorišču. Če malo karikiram. Res je majhno, na mikro lokaciji. Vendar, Egipčani imajo piramide, Slovenija (Ljubljana) steno mlinskih kamnov, ki je tudi edinstven kulturni spomenik. Res vredno ogleda!
Še zeleno žitno klasje, mokro od jutranje rose in nizko sonce, so elemnti, ki so ustvarili čudovite odboje. Antony, ki je pred tednom prišel iz našega FotoPOTEPa v Toskani je dejal, »kakšna Toskana«, tu pri nas so čudoviti motivi.
Dolgo časa so bila moja bolj "eksotična" potovanja samo moja domišljija in prst na zemljevidu ter branje potopisnih člankov. Sam zase sem mislil, si dopovedoval, da nikoli ni bilo časa, oziroma denarja za oditi in sprostiti pustolovskega duha. Toda eden izmed popotniških legend Zvone Šeruga je lepo povedal. »Bog je ustvaril dovolj časa in tudi denarja je dovolj, za kar si ga pripravljen dati«. Zdaj vem, zakaj sam dolgo časa kaj dlje kot na vedno iste skale na hrvaškem morju in nekaj sindikalnih izletov po Evropi niti prišel nisem.
Razgledna točka iz velike Radenske stene je dobro urejena in varovana. Iz nje je lep razgled po dolini Kolpe in na vas Radenci.
Pobočja nad Kolpo so strma, nekatere manjše »špice« pa celo tako močno, da so gola in nudijo odličen razgled. Obenem postajajo te razgledne točke odličen cilj za vse željne krajših, ne preveč napornih izletov.
V ponudbi opazim čaje. Med njimi pa ne nekaj znanega, ampak z napisom »Rice tea«. Niti vedel nisem da obstaja čaj iz riža, toda pri Azijcih je tako ali tako vse iz riža.
Durian je potrebno poskusiti večkrat. Šele takrat dobimo občutek za njegov pravi okus, saj vonj prezremo. Ja človeški čuti so raznoliki. Različni smo si in pri sadežu Durian je to še kako očitno.
K meni je prva ponudba sama od sebe prišla leta 2002. V lastni režiji sem šel v Oslo na konferenco preizkuševalcev fotografske opreme. Med iskanjem hotela v lokalni turistični agenciji sem v elektronski pošti dodal tudi povezavo do svoje spletne strani. Naključje, sreča ali želja po fotografijah prav iz zimskega obdobja je prinesla prvo ponudbo. V zameno za vaše fotografije je bivanje v hotelu brezplačno, je pisalo ob koncu odgovora na moje povpraševanje.
22.4. bo ponovitev delavnice. Očitno bo tudi ta v samo treh dneh zapolnjena in če nam bo vremo služilo bomo v maju naredili še dodatno. Kam pa nas bo tokrat veter ponesel, pa bo za vse vključno s pilotom do tistega jutra skrivnost. Prav v tem je tudi čar poleta z balonom. Seveda pa za fotografa pot vetra ni ovira, da ne bi užival prečudovite motive, ki se mu sami od sebe odpirajo na katero koli stran neba nas veter nese.
Ni dileme. To je tako enostavno dostopen in fotografu hvaležen motiv, da se splača ustaviti tudi, če smo Skógafoss že 10X fotografirali. Nikoli ne vemo kaj zanimivega lahko pričakujemo. Naj bo poleti ali pozimi, slap je vedno poln vode. Pozimi lahko del slapu zaledeni.
K žirafi lahko pridete brez težav zelo blizu. Zato jih lahko fotografirate z opremo od fotofona naprej. Še najbolj zanimivi so posnetki, ko pijejo vodo, ali ko so ob njih zveri, kot hijene in gepardi. Žirafe odidejo samo v primeru, če v bližini začutijo leve. Zato se nekih posebnih fotografskih napotkov za fotografiranje žiraf niti ne potrebuje.
Na FotoPOTEPu Nordkapp - Lofoti, smo imeli odličen fotoulov treh kitov. Če komu ni uspelo s kamero dobro ujeti prvega, je bilo dovolj možnosti za pregled fotografij, nove nastavitve in ponovitev.
Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.
V mapah označen prelaz Van Zyl v Namibiji, je najbolj razvpit in nemogoč prelaz v južnem delu Afrike. Tisti, ki ga po nevihtah prečkajo prvi, lahko za 10-15km poti porabijo dan ali dva. Vsaka dodana skala naslednjemu pomaga hitreje in lažje prečiti prelaz.
Bali, rajski Bali. Pa je res? Seveda je. Le ne mislite, da Bali pomeni rajske plaže. To ni tisto pravo. Bali nudi vse drugo, predvsem pa nekaj, kar smo pri nas že pozabili. Nasmeh, ki vas čaka povsod. Predlagam vam, da greste stran od turističnih destinacij in se prepustite domačinom.
Logarska dolina je idealna za nedeljski FotoPOTEP. Dolina je dolga približno 7 km in se deli na tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot.
Če vas bo popotniška žilica popeljala v Namibijo s skupino ali samostojno, fotografsko ali povsem turistično, ne morete mimo doline Deadvlei. Brez vsakega razmisleka, je dolina Deadvlei ena izmed svetovnih "must see" popotniških destinacij.
Ob izgubi tekočine nas "tekočina življenja" rehidrira in ima elektrolitsko sestavo podobno kot naša kri. V ajurvedski medicini ima voda iz kokosa sloves za razstrupljanje telesa.
Stari grad ima svojo častitljivo starost, skrito, še neodkrito prepoznavnost, da o kamnolomu mlinskih kamnov ne govorim. Saj vem, mislite, da se hecam, da je to nekaj nemogočega na našem dvorišču. Če malo karikiram. Res je majhno, na mikro lokaciji. Vendar, Egipčani imajo piramide, Slovenija (Ljubljana) steno mlinskih kamnov, ki je tudi edinstven kulturni spomenik. Res vredno ogleda!
Bilo je Noro - bilo je vsemogočno, nasmejano, sproščeno…bilo je in ostaja lepo…v najlepših spominih na mogočno mesto, ki je pustilo najlepši pečat in kamor bi se z lahkoto vrnila…
Letos sem se upokojil in za konec dolge delovne dobe sem si ob prigovarjanju svoje boljše polovice podaril to tridnevno fotodelavnico.
Še zeleno žitno klasje, mokro od jutranje rose in nizko sonce, so elemnti, ki so ustvarili čudovite odboje. Antony, ki je pred tednom prišel iz našega FotoPOTEPa v Toskani je dejal, »kakšna Toskana«, tu pri nas so čudoviti motivi.
Dolgo časa so bila moja bolj "eksotična" potovanja samo moja domišljija in prst na zemljevidu ter branje potopisnih člankov. Sam zase sem mislil, si dopovedoval, da nikoli ni bilo časa, oziroma denarja za oditi in sprostiti pustolovskega duha. Toda eden izmed popotniških legend Zvone Šeruga je lepo povedal. »Bog je ustvaril dovolj časa in tudi denarja je dovolj, za kar si ga pripravljen dati«. Zdaj vem, zakaj sam dolgo časa kaj dlje kot na vedno iste skale na hrvaškem morju in nekaj sindikalnih izletov po Evropi niti prišel nisem.
Razgledna točka iz velike Radenske stene je dobro urejena in varovana. Iz nje je lep razgled po dolini Kolpe in na vas Radenci.
Pobočja nad Kolpo so strma, nekatere manjše »špice« pa celo tako močno, da so gola in nudijo odličen razgled. Obenem postajajo te razgledne točke odličen cilj za vse željne krajših, ne preveč napornih izletov.
Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.
Narava, kot od Boga dana! Srečo imamo, če premoremo sposobnost, da naše oči zaznajo vso lepoto teh dolgih, senzualnih linij zelenih gričev in to s pomočjo objektiva tudi zabeležimo - in tako v teh neprijetnih časih sebi in najdražjim dokažemo, da nekje še obstaja nedotaknjen raj na zemlji, kjer kraljujejo mir, lepota, harmonija...
V ponudbi opazim čaje. Med njimi pa ne nekaj znanega, ampak z napisom »Rice tea«. Niti vedel nisem da obstaja čaj iz riža, toda pri Azijcih je tako ali tako vse iz riža.
Durian je potrebno poskusiti večkrat. Šele takrat dobimo občutek za njegov pravi okus, saj vonj prezremo. Ja človeški čuti so raznoliki. Različni smo si in pri sadežu Durian je to še kako očitno.
Morda bi koga zanimalo, zakaj sva se s Samom pridružila fotografski delavnici. Tudi midva imava zanimiv hobi in ga skušava še nadgraditi z dobro fotografijo. Bojim pa se, da bo tudi to preraslo v nov hobi. In če me kdo vpraša, ali se bom še udeležila kakšne podobne delavnice, naj pogleda naslov. V njem piše, da je to moja prva, ne pa zadnja foto delavnica.
V Toskani se fotografu življenje ustavi. Za vsakim ovinkom, za vsakim hribčkom je treba s fotokamero ujeti trenutek. Torej ni hitenja, ni spoznavanja mest, cerkva, fresk. Ostanejo samo fotografije. Na koncu tri dnevnega fotopotepanja pa je vsem v mislih, kdaj v Toskano ponovno.
K meni je prva ponudba sama od sebe prišla leta 2002. V lastni režiji sem šel v Oslo na konferenco preizkuševalcev fotografske opreme. Med iskanjem hotela v lokalni turistični agenciji sem v elektronski pošti dodal tudi povezavo do svoje spletne strani. Naključje, sreča ali želja po fotografijah prav iz zimskega obdobja je prinesla prvo ponudbo. V zameno za vaše fotografije je bivanje v hotelu brezplačno, je pisalo ob koncu odgovora na moje povpraševanje.
22.4. bo ponovitev delavnice. Očitno bo tudi ta v samo treh dneh zapolnjena in če nam bo vremo služilo bomo v maju naredili še dodatno. Kam pa nas bo tokrat veter ponesel, pa bo za vse vključno s pilotom do tistega jutra skrivnost. Prav v tem je tudi čar poleta z balonom. Seveda pa za fotografa pot vetra ni ovira, da ne bi užival prečudovite motive, ki se mu sami od sebe odpirajo na katero koli stran neba nas veter nese.