Bliskavica Nikon SB-900 v praksi

Bliskavica ima samo en namen. Osvetliti motiv kateremu po našem mnenju manjka del svetlobe. To zmorejo več ali manj zadovoljivo dobro vse bliskavice. V praksi pa je že večkrat preizkušeno, da ima Nikon s svojim iTTL sistemom nekaj prednosti pred konkurenco glede odličnosti osvetlitve motiva. Tu v večji meri igra vlogo sama programska rešitev kot pa bliskavica, saj že bliskavice SB-400, SB-600 in SB-800 odlično opravljajo svoje delo. In pridemo do prvega vprašanja. Je vredno dati 480€ za novo SB-900?

Po pisanju nekaterih je SB-900 "kraljica med bliskavicami", »vredna vsakega plačanega centa« in celo »vsak fotograf si jo želi imeti«.
Če ste uporabnik drugega sistema in večkrat uporabljate bliskavico vam lahko gre ob takih zapisih kar malo na jok. Nikon ima najboljšo rešitev glede osvetlitve, doziranja svetlobe in merjenja, zdaj še najboljšo bliskavico.

Glede prve, druge, tretje trditve se strinjam. Glede zadnje pa nikakor ne. Kot ni najboljše kamere, ni niti najboljše bliskavice. Nekaterim že sama velikost, teža in cena bliskavice pove, da za njih ne bo najboljša. Tudi če ob pogledu na ceno še rečemo, pa naj bo SB-900, lahko marsikoga odvrne možna pregretost bliskavice in s tem nezmožnost delovanja v trenutku, ko moramo narediti naslednji posnetek. Res, da lahko to funkcijo izklopimo, samo v tem primeru nam proizvajalec ne daje več garancije za bliskavico. Tu bo le profesionalni fotograf zamahnil z roko in v svojo foto torbo dodal še rezervo, mogoče že malo »znucano« SB-800 ali SB-600.

Torej, če ste na Nikon opremi potrebujete novo bliskavico in ste profesionalni reporterski fotograf, poročni fotograf ali paparazzo, potem ni dileme. To bliskavico si boste kupili. Hobi in naprednim fotografom, pa se ni treba za vsako ceno podajati za njo. Le tisti, ki gledajo samo tehnične karakteristike in število gumbov ter dolžino menija ne bom prepričal v nasprotno. Ko sem bral zapise nekaterih drugih preizkuševalcev opreme sem tudi sam preizkusil nekaj zanimivih prednosti SB-900 in jih primerjal s SB-800 ali SB-600. Na ta način lahko bolje spoznamo katero izmed njih izbrati za svoj način fotografiranja.

Prva razlika je že v zaslonu. Poglejte napise in ikone na SB-600 ali SB-800 in novi SB-900. SB-900 in SB-800 imata točkovni zaslon poleg tega še male zapise in s tem že pri malo slabših svetlobnih pogojih opazno slabši pogled na informacije. Pri SB-600 samo pritiskate gumb in spreminjate korekturo moči bliska. Pri SB-900 je treba pritisniti gumb in vrteti kolo. Ima pa SB-900 končno enostaven premični gumb za vklop ali premik med funkcijo delovanja »slave« in »remote«. Na SB-600 in SB-800 je treba za pol sekunde držati gumb, da bliskavico vklopimo.
Razpon med zum funkcijo uravnavanja snopa svetlobe je na SB-900 ekstremen. Pelje nas od 17mm do 200mm. Vodilno število je pri 35mm v polnem formatu 40. Toda zmerjeno s svetlomerom za bliskavice (fleš meter) je samo 1/16 močnejša od SB-800. Oziroma fleš meter pokaže, da je samo 2/3 EV močnejša od SB-600. Torej manj kot zaslonko. Tudi če fotografiramo pri goriščnici 200mm z SB-900 in nastavljeno zum možnostjo na 200mm ter s SB-600, ki ima zum do 85mm, dobimo s SB-900 glede osvetlitve za manj kot 1 EV prednosti. Obenem pa tudi s SB-600 s pomočjo razpršitvenega nastavka dosegamo ekstremno široki kot osvetlitve 14mm.

Pri SB-900 obljubljajo izboljšano hitrost polnjenja, čeprav ima sedaj samo štiri baterije. Pri SB-800 so dodali še peto. Vendar SB-900 glede na SB-600 v polni moči 1/1 počasneje polni. Če pa moč bliska SB-900 nastavimo na moč SB-600, to je za 2/3 EV nižjo, je polnjenje rahlo hitrejše. Torej tako moč, kot zum pri SB-900 ne prinašata neke večje prednosti. V praksi še najbolj opazna prednost SB-900 in SB-800 naproti SB-600 je, da imata tanko belo plastiko za odboj svetlobe. Pri SB-600 si moramo pač sami narediti odboj iz kakšnega belega kartona.

Nikon SB-900 v roki in SU-800 na kameri v praksi. Foto: Zvone Šeruga

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 200, 1/250sek., f/5.6

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 200, 1/250sek., f/8

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 200, 0.8sek., f/5. Z dolgim časom 0.8 sekunde je ujeta še luna v ozadju.

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 400, 1.6sek., f/2.8. Pri 0.8 sekunde nisem dobil zadovoljivo osvetljenega ozadja. Čas sem povečal na 1.6 sekunde, dvignil občutljivost in odprl zaslonko.

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 400, 1.6sek., f/2.8. Bliskavica je bila postavljena tako, da še ni svetila v spodnjem delu kadra. Osvetljevala pa je z ročno nastavitvijo na 150mm, da sta bili osvetljeni samo prednji osebi v zgornjem delu.

Nikon bliskovni sistem v različnih pogojih odlično opravi svoje delo. Predvsem ni težav z različno osvetljenostjo istega motiva, ko naredimo več posnetkov. Tako se lahko fotograf res osredotoči na svetlobo po celotnem motivu in eksperimentira z nastavitvami. Kamera in bliskavica pa skrbita, da bomo s končnim izdelkom zadovoljni.