Ohišje

Na prednji strani je nastavek za objektiv, gumb za (od)blokado objektiva in na levi strani lučka za prikaz delovanja samosprožilca, služi tudi kot IR sprejemnik za daljinski prožilec (dodatna oprema).

 

Leva stran je prazna, na desni so plastična vratca za katerimi je ležišče za dve kartici xD in CF. Kar je pohvalno, saj lahko vsi uporabniki Olympus kompaktnih kamer kartice uporabijo tudi v kameri E-510.

 

Zgornji del kamere nima veliko gumbov. So tudi bolj ločljivi kot na E-410, saj imajo na E-510 več prostora za njihovo razporeditev. Na levi strani sta gumba za dvig bliskavice in za vstop v MENU (viden na TFT zaslonu) nastavitve delovanja bliskavice. Pri nastavitvi bliskavice imamo na začetku možnost AUTO izbire, v nadaljevanju pa izničenje efekta rdečih oči (pred blisk), popoln izklop bliskavice (ne deluje tudi če je dvignjena, razen v avtomatskih in slikovnih nastavitvah kjer je vklop bliskavice že pred nastavljen). Sledijo nastavitve (uporabno pri daljših časih nastavitve 1/60 ali manj) bliska na prvo ali drugo zavesico zaklopa, tudi z možnostjo uporabe pred bliska za rdeče oči (samo efekt na prvo zavesico, pridobimo pa kasneje dobro osvetljen motiv s svetlobo samega ambienta). V nadaljevanju pa lahko ročno nastavljamo moč bliskavice od polne moči 1/1 do samo 1/64 moči bliska. Ta možnost nam lahko pride zelo prav pri do osvetljevanju motivov.

Poleg gumba za dvig (preko menija lahko nastavimo, da se vedno avtomatsko dvigne, če kamera določi, da je premalo svetlobe) in upravljanje delovanja bliskavice je še gumb za premik na zajem več posnetkov v sekundi (tri), vklop samosprožilca (2 ali 12 sekund) in preklop na proženje preko daljinskega prožilca, ki ga lahko dokupimo. V funkciji pred ogleda fotografije (zeleno) gumb služi za vklop funkcije print in za kopiranje podatkov med karticama xD in CF.
 

Na vrhu kamere je ležišče za dodatno bliskavico, pod njo pa vgrajena bliskavica. Desno je najprej vrteč gumb z možnostmi za ročni (M), programski zajem (AUTO, P) in samo nastavitve (pol avtomatike) (A, S), ter preklop na slikovne nastavitve zajema (5 jih je že na samem gumbu in 20 pod nastavitvijo SCENE). Ko delujete preko scenskih nastavitev lahko preko TFT zaslona upravljate samo s spremembo barvnega prostora sRGB / Adobe RGB. Za ostale spremembe je potrebno v meni, ni pa omogočeno spreminjati avtomatsko vklopljene funkcije »picture mode« preko katere spreminjamo tonski zapis (korektura barve). Na desnem delu gumba je obroč s katerim vklopimo/izklopimo kamero. Zame je ta gumb bolje postavljen kot na E-410, še vedno pa na začetku spoznavanja s kamero na nerodnem mestu, a se ga uporabnik čez čas navadi in ne moti. Po vklopu kamere začne utripati modra lučka (SSWF), ki nas obvešča o pravilnem delovanju čiščenja tipala »dust reduction«. Napis se nam prikaže tudi na TFT zaslonu.

 

Desno na prednji strani je prožilec. Ker je zaradi dodatnega dela ohišja (držalo) več prostora na kameri je bolje postavljen kot na E-410 in dobro nastavljen za samo proženje ali pri polovičnem pritisku gumba za ostritev (AF) ter merjenje svetlobe.

Zanimivo, da nam v osnovnem načinu (lastni izbor kamere, dokler sami ne prenastavimo funkcije preko menija) delovanja kamera ponuja zaklenitev AF in ekspozicijo takoj, ko smo pritisnili prožilec. Večina drugih kamer nam v osnovnem načinu dopušča, da prožilec po polovičnem pritisku zaklene samo AF, merjenje svetlobe pa se zaklene šele po dokončnem pritisku na prožilec, torej tik pred proženjem. Če želimo tak način delovanja, ki je edini primeren če zaklenemo ostrino s pritiskom prožilca na polovico in nato malo obrnemo kamero za drugačno kompozicijo, moramo v MENU in v četrtem oknu (funkcija AEL/AFL) nastaviti ostrenje na gumb AEL/AFL, prožilec pa služi samo za proženje. Šele s takim načinom kamera meri svetlobo in spreminja nastavitve ob njenem premiku. Več o tej lastnosti ob opisu gumba AEL/AFL in menija.

 

Nad prožilcem je gumb, ki lahko naprednemu fotografu odlično služi za zajem boljšega posnetka. Svetlomer ni nezmotljiv tehnični element v kameri, zato ga je potrebno z lastnimi nastavitvami večkrat korigirati. S pomočjo hitro dosegljivega +/- gumba se fotograf večkrat odloči poseči po korekturi ekspozicije in s tem zajetju kakovostnejšega posnetka. V funkciji pregleda posnetih fotografij služi tudi za njihovo rotiranje, v M (ročnem načinu izbire časa in zaslonke) pa za premik med izborom zaslonke ali časa, odvisno katera funkcija čas/zaslonka ima prioriteto v meniju).

 

Na zadnjem delu je vrtljiv gumb za izbiro nastavitev ali v funkciji pregleda slike za pregled več slik ali za 14X-no povečavo le te. Olympus nam pri večini svojih kamer nudi tudi možnost iskanja slik po datumu. Zanimiva lastnost za vse, ki imajo po količini spomina zmogljivo kartico in na njej fotografije iz daljšega časovnega obdobja.

 

Zadnja stran je dobro pregledna, hitro pa opazimo razliko med E-410 in E-510. Na desni strani je več gumbov in možnosti upravljanja preko njih, kar nam da hitro vedeti, da ima kamera E-510 namen zadovoljiti tudi tiste fotografe, ki si želijo preko dodatnih nastavitev pomagati pri kreiranju zajema fotografije. Na levi strani so štirje gumbi. Prvi, zgornji (zeleni) je za pregled že posnetih fotografij. Pri pregledu fotografij imamo kot že zgoraj opisano možnost, da z vrtljivim gumbom na gornji strani kamere, ki služi tudi za prikaz več posnetih fotografij ali njeno povečavo, pridemo tudi v koledar fotografiranja. Tako si lahko fotografije na kartici iščemo po datumu zajema. V funkciji pregleda to še ni vse. Če pritiskamo gumb INFO, se nam na zaslonu pokaže več različnih informacij. Na začetku dodamo na ekran samo informacijo o datumu zapisa, kompresiji (stiskanju) slike in ločljivosti. Pri naslednjem pritisku pridemo do dodatnih informacijih glede časa, zaslonke, WB, načina merjenja svetlobe, RGB histograma itd. Z naslednjim pritiskom dobimo velik zapis histograma, naprej pa lahko še sprožimo funkcijo “Hi Light” in preosvetljeni deli na sliki utripajo temno obarvano. Če še enkrat pritisnemo gumb, nas bo utripanje opozorilo na eventualno napačno osvetljevanje v temnih delih motiva “Shadow”.

 

Sledi gumb za izbris pravkar gledane slike (rdeči). Tretji je gumb za vstop v MENU (lastnosti bodo podrobneje opisane v nadaljevanju) in spodnji gumb, ki nam omogoča že zgoraj opisane dodatne možnosti pri pregledovanju slik, oziroma možnost vklop/izklop prikaza nastavitev pri zajemu slike (fotografiranju) in z naslednjim pritiskom izbor količine (več/manj) informacij o funkcijah na zaslonu. V polnem prikazu informacij je le teh toliko, da bi polovico le redko izkoriščal tudi izkušen profesionalni fotograf. Če imamo na zaslonu prikazane informacije o načinu zajema, lahko s pritiskom na OK gumb, ki je v centru štiri funkcij gumbov na zadnjem delu kamere, izberemo funkcijo (se rumeno obarva) in jo po ponovnem pritisku OK gumba s štirifunkcijskimi gumbi ali vrtečim gumbom na zgornji strani kamere (Dial) prenastavljamo.

 

Na zgornji strani je iskalo oblečeno v tanko gumo. Je za skoraj en centimeter izbočeno iz kamere in posledično do nosu uporabnika prijazno. Zaradi nekaterih majhnih mer 4/3 standarda (tipalo, medlica, iskalo) ima fotograf pri določenih motivih v slabših svetlobnih pogojih lahko težave z iskanjem in lovljenjem le tega (slaba svetloba, hitrost gibanja). V takih primerih je to ena izmed slabosti 4/3 sistema. Fotograf pa jo opazi in ga lahko začne motiti šele, ko pogleda skozi iskalo drugih kamer DSLR. Oziroma še hitreje, če ste na Olympus E-sistem prešli iz analognih kamer SLR boste hitro opazili, da je iskalo močno manj svetlo, kot ste bili do sedaj vajeni. Zaradi manjšega tipala naproti drugim kameram DSLR ima 4/3 sistem tudi manjšo odprtino objektiva in zrcalo, ki odbija svetlobo v iskalo. S tem pa pade v naše oko manj svetlobe. Zato je v slabših svetlobnih pogojih ročno teže ostriti, ali spremljati točnost AF ostrenja. Pri tej kameri je zaradi slabšega kontroliranja ostrine v iskalu kar dobro, da si obdržimo zvočni signal, kdaj je kamera izostrila. A Olympus ima za to slabost dodatni odgovor. Kot opcijo nam nudijo dodaten nastavek za na iskalo, ki nam delno poveča sliko. Najnovejši odgovor pa je seveda možnost gledanja na motiv preko zaslona. Seveda pa nam ta možnost zaradi slabe ločljivosti pri hitrem delu ne reši možnosti popolne ocene kakovosti ostrine.

 

Desno ob iskalu je gumb za korekcijo dioptrije (+1 do -3). Je malo trd in neroden za premikanje. A po drugi strani je to tudi pozitivno. Saj ko si enkrat nastavimo dioptrijo za naše oko, jo bomo le stežka pomotoma premaknili.

Desno od iskala je nastavitveni gumb AEL/AFL. Zanimivo, da nam v osnovnem načinu (lastni izbor kamere, dokler sami ne prenastavimo funkcije) delovanja kamera ponuja zaklenitev AF in ekspozicijo takoj, ko smo pritisnili prožilec. Večina drugih kamer nam v osnovnem načinu dopušča, da prožilec po polovičnem pritisku zaklene samo AF, merjenje svetlobe pa se zaklene šele po dokončnem pritisku na prožilec, torej pred proženjem. Kar pomeni, da če se nam med premikanjem kamere ob izmerjenem AF in svetlobi (rekompozicija) spreminja svetloba motiva z E-510 v tem osnovnem načinu ne moremo narediti kakovostne fotografije, saj v tem primeru ekspozicija ne bi smela biti zaklenjena. E-510 nam tak način prostega merjenja svetlobe nudi šele preko funkcije “AEL/AFL” v MENU-ju. A pod to funkcijo “AEL/AFL” nam E-510 nudi še mnogo več. Pod številko 1 (osnovni parameter dokler sami ne prenastavimo na drugačen način) nam prožilec nudi zaklenitev tako AF kot ekspozicije. Pod številko 2, se zaklene samo AF, ekspozicija pa šele tik pred dokončnim proženjem. Pod številko 3 (te funkcije v E-410 ni) pa nam prožilec služi za zaklenitev ekspozicije in proženje, z gumbom AEL/AFL pa ostrimo. (Vse te funkcije lahko nastavljamo posebej v Single, Continius kot MF načinu delovanja). Tak način (z dodatnim gumbom in ne na prožilcu) ostrenja uporabljajo predvsem športni fotoreporterji. Na ta način so hitrejši pri delovanju. A danes nam večina kamer iz najnižjega razreda omogoča preko dodatnih nastavitev tudi to možnost. Pri E-510 pa je manjša težava. Gumb AEL/AFL je preblizu iskala in če preko iskala gledate z levim očesom je zelo moteče, ko s pomočjo palca pritiskamo na gumb. Gumb pa je tudi malo preveč oddaljen.

A možnosti gumba AEL/AFL še ni konec. Preko MENU-ja mu lahko nastavimo še več novih funkcij. Lahko nam preko funkcije “AEL metering” izmeri svetlobo v drugačnem načinu kot merimo svetlobo preko prožilca (v osnovnem načinu opisano zgoraj pod št. 1). Torej, preko prožilca merimo recimo v ESP načinu po celotni površini, preko gumba AEL/AFL pa v "spot/točkovnem" načinu, ali kako drugače. Odvisno od nastavitev, saj je načinov merjenja svetlobe kar pet (Digitalni ESP po celotni površini, po celotni površini uravnoteženo na sredino, spot/točkovno in dve novi možnosti, spot Higlight in spot Shadow).

 

Preko funkcije MENU-ja "AEL Memo" se nam po pritisku na gumb AEL/AFL zaklene izmerjena svetloba. Zaklenjena je vse dokler ponovno ne pritisnemo gumb AEL/AFL. Torej ostane zaklenjena tudi po proženju. Tako lahko več posnetkov naredimo vedno pod enakimi parametri zaslonke in časa osvetlitve.

Ko smo v funkciji pregleda posnetih fotografij (Playback), nam gumb AEL-AFL služi za zaklenitev posnetka. S tem preprečimo, da bi ga po nesreči izbrisali. Zaklenitev možnosti brisanja glede izgube podatkov pa ne pomaga, če pomnilno kartico formatiramo.

Že po opisanih nekaj osnovnih funkcij lahko vidite, koliko je različnih možnosti nastavitev preko MENU-ja in gumbov na kameri. A lahko rečem, da je to samo začetek. Zato naj še enkrat opozorim, da če boste lastnik te kamere, ne pozabite se z njo v največji možni meri spoznati preko navodil in lastnih preizkusov.

 

Pod iskalom je 2.5 palca velik zaslon z dobro, danes standardno ločljivostjo 230.000 točk. Ob pritisku na prožilec se nam na zaslonu pokaže večina nastavitev, ki jih fotograf premika med fotografiranjem. S pritiskom na gumb »info« lahko zmanjšamo količino možnih nastavitev na samo tiste najosnovnejše, oziroma s ponovnim pritiskom na gumb izklopimo zaslon, s ponovnim pritiskom pa se vrnemo na začetno okno. Na zaslonu je med informacijami tudi vedno vidna informacija o stanju baterije. Zaslon na Olympus E-410 pa ni namenjen samo pregledu funkcij menija in pregledu posnetih fotografij ampak tudi spremljanju motiva pred posnetkom. V nekaterih primerih zna ta funkcija tudi izkušenemu fotografu, ki je vajen točnega pregleda preko iskala priti prav. Vsem, ki pa med kamere DSLR vstopajo kot do sedaj uporabniki samo kompaktne digitalne kamere, pa nekaj skoraj samoumevnega. Olympus je s to lastnostjo prisluhnil marsikateremu uporabniku kompaktnih kamer in si s tem zagotovil dobro konkurenčno prednost. Koliko je uporabna, pa bo vsak presodil na podlagi njegovega načina fotografiranja.

 

Desno od zaslona je tako kot pri E-410 gumb s funkcijo za vklop izklop zaslona v možnosti prikaza motiva »LivePreview«. E-510 pa so dodali še dodaten gumb, ki služi za vklop/izklop funkcije delovanja stabilizacije slike.

 

Če je pri E-410 Fn. gumb in lastnosti katere določamo preko menija med štirifunkcijskimi gumbi (leva tipka), je ta funkcija pri E-510 samostojna. Gumb je na desni zgornji strani zadnjega dela kamere.

Preko menija funkciji lahko določimo različne lastnosti. Sam sem ji določil lastnost, da služi za pregled globinske ostrine na tak način, da zapre zaslonko na izbrano vrednost in preko iskala ocenimo ostrino po globini motiva. Nastavitev lahko izkoristimo tudi za testni posnetek (vidimo ga na zaslonu ((pregledamo pravilnost nastavitev zajema in kakovost slike)) a se ne zapiše na spominsko kartico), za možnost korekture WB (bele barve) s pomočjo testnega posnetka in avtomatske korekture opravljene na njemu (gumb pritisnemo in zajamemo posnetek s pomočjo belega papirja, kartona ali kakšne druge tonsko nevtralne “sive” površine. Kamera nas iz katere koli WB nastavitve prestavi na lastni (Custum) WB in nam s pomočjo lastnih nastavitev opravi korekturo posnetka. Na zaslonu se pokaže napis “One Touch WB” in "OK". Če z nevtralnostjo barve na zaslonu nismo zadovolji, še enkrat opravimo preizkus. Če smo s korekturo zadovoljni, pritisnemo gumb "OK" in nastavitev bo shranjena. S tako korekturo lahko opravimo naslednje posnetke, ki so posneti pod enaki svetlobnimi pogoji (svetlobo enake temperature barve), ter v zadnji možnosti za pregled globinske ostrine v funkciji LivePreview. Kot dodatna možnost, ki je E-410 nima pa je možnost izbire MyMode (lastne shranjene izbire nastavitev). Na koncu naj omenim še, da je preko menija možno zamenjati način delovanja gumbov AEL/AFL in Fn.

 

Poleg gumba Fn. je še gumb za izbiro točke ostrenja (tudi tega gumba na E-410 ni, premikamo jih preko funkcij na zaslonu). Olympus nam v svojih kamerah zaenkrat nudi samo tri točke ostrenja. Nekatere konkurenčne tudi po devet ali celo 11. Vsem, ki gledate številke in manj poznate uporabniško vrednost vedite, da fotograf le redko prestavi točko iz centralne. Zato sta dodatni leva in desno za hobi fotografa povsem zadovoljiva rešitev. Seveda lahko izkušenemu fotografu v določenih primerih več točk nudi dodatne prednosti. Želim podati samo mnenje, da naj vas ne zavedejo številke, saj boste kaj več od sredinske točke le redko izkoriščali.

 

V spodnjem desnem delu so štiri funkcijski gumbi za nastavitev korekture bele barve (WB), načina ostrenja (AF), izbiro občutljivosti (ISO) in načina merjenja svetlobe. V sredini pa je okrogli gumb OK, s katerim potrjujemo opravljene nastavitve pri spremembi delovanja določenih funkcij, ali pa v oknu INFO preidemo v možne nastavitve.

 

Gumb WB nam omogoča avtomatsko izbiro in korekturo (AUTO), sedem prednastavljenih (sonce, oblačno, senca, umetna topla luč in tri izbire za fluorenstenčne žarnice). Sledi lastna izbira (Custum) in lastna izbira po K stopinjah (2000 do 14000 K).

 

E-510 je programsko zelo bogato opremljena tudi z različnimi načini ostrenja. Poleg klasičnih, posamičnega “single” ostrenja (S-AF), spremljanje “continius” objekta (C-AF) in ročnega ostrenja (MF) imamo še dodatni možnosti ročnega popravka ostrine tako pri avtomatskem posamičnem kot spremljajočem načinu ostrenja (S-AF-MF in C-AF-MF). V samostojnem načinu ostrenja C-AF in S-AF, ne moremo dodatno ročno ostriti. V načinih S-AF-MF in C-AF-MF pa lahko ročno ostrimo tudi po AF izostritvi in držanju prožilca do polovice. Ta tehnika nam lahko odlično pomaga k hitrejšemu ostrenju objektov, katere bi radi sami dodatno izostrili v točno nam želenih delih in ostritev tudi kontrolirali. Ali pa izmerjeno ostritev samo delno korigirati. Med dodatno ročno ostritvijo pa bodite pozorni na prožilec, saj sem med popravkom ostrine zaradi lasne nerodnosti in premajhnega poznavanja kamere prehitro sprožil posnetek. Kot že omenjeno je prožilec zelo občutljiv na dotik. Je mnogo bolj primerljivim z delovanjem reporterskih kamer kot ostalih DSLR kamer. A uporabnik kamere se rahlega prožilca hitro navadi in ga zna izkoristiti v svoj prid.

 

Preko ISO gumba spreminjamo občutljivost tipala. V osnovnem programskem AUTO načinu (izbor kamere dokler sami ne prenastavimo funkcije) po pritisku na gumb, imamo možnost nastavljati od 100 in 1600ISO (1/3 EV) ter izbiro AUTO ISO (v meniju pod Limit ISO) možnosti med 100 - 400ISO, da nam kamera sama izbira med njimi, oziroma ne posega v višje občutljivosti.

 

Merjenje svetlobe lahko izbiramo med petimi načini. Po celotni površini v 49 segmentih v digitalnem ESP načinu, po celotni površini v 49 segmentih s poudarkom na srednjem delu motiva, v spot/točkovnem načinu (2% motiva), in še dva dodatna spot načina merjenje, ki bazirata na Highlight in Shadow tehniki (tehnika mehkega in kontrastnega zapisa). Hobi fotograf, kateremu je namenjena kamera, bo v največ primerih uporabljal ESP način merjenja svetlobe. Z nekaj prakse in dodatnega znanja pa si lahko fotograf pomaga s sliko na zaslonu (v načinu predogled/Playback) in prikazom preosvetljenih (Hi Light) ali pretemnih delov (Shadow) na motivu in s tem uporabi možnost korekture osvetlitve (+/- pri prožilcu).

 

Za opis nam ostane samo še sredinski gumb OK. Gumb z napisom "OK", tudi nudi več možnosti uporabe. Ob vklopu kamere se nam na zaslonu pokaže okno INFO s prikazom nastavitev, pod katerimi bomo zajeli posnetek. Ob pritisku na gumb "OK", se nam rumeno označi prva nastavitev, to je izbira občutljivosti ISO (po izbiri se lahko s štiri funkcijskimi gumbi premikamo med ostalimi videnimi nastavitvami). Če še enkrat pritisnemo gumb OK na oranžno označenem ISO, se nam odpre celotno okno z vsemi ISO možnostmi ter se z gumboma za “izbiro merjenja svetlobe” in “načina AF” premikamo med možnimi nastavitvami. Ko izberemo želeno nastavitev, z gumbom OK potrdimo izbrano.

 

Ker pa je seveda to kamera E-510 in ima množico funkcij kot pod funkcij, pa imamo še eno možnosti izbire. S pritiskom na gumb "OK" označimo izbiro (oranžno), se s štiri funkcijskimi gumbi premaknemo na želeno funkcijo in po izbrani premikamo njene možne nastavitve z vrtljivim gumbom (Dial) na zgornjem delu kamere, s katerim premikamo tudi nastavitev časa ali zaslonke.

V funkciji pregleda slike, pa z gumbom "OK" lahko označimo fotografijo. Označena fotografija ima rdeč okvir. Če označimo več fotografij, lahko nato vse naenkrat izbrišemo in ni treba za vsako posebej pritiskati gumb za brisanje (Delete).

 

Ob vklopljenem LivePreview zaslonu se po pritisku OK gumba izbrani del slike (zeleni kvadrat v katerem ostrimo in katerega lahko premikamo po večjem delu zaslonu) za 7X poveča in lažje ocenimo ostrino ali ročno ostrimo.

Povsem na spodnjem delu zadnjega dela kamere pa je gumasti zatič za katerim je USB/video izhod.

 

Na spodnjem delu kamere je kovinski navoj za stojalo ter na desni strani vratca za katerimi je Li-Ion baterija. Zaradi kompaktnosti kamere je pri E-410 drugačne oblike in manjša kot smo je bili vajeni do sedaj v Olympus kamerah E sistema. E-510 pa zopet uporablja klasično BLM-1.

 

Tako, vse gumbe in večino nastavitev preko njih smo spoznali. Lahko ste opazili, da nam E-510 nudi veliko nastavitev in predvsem dodatnih možnosti, ki nudijo dodatne funkcije, katere vklopimo preko MENU-ja. Zato gremo sedaj še v njegove skrivnosti. A že na začetku naj poudarim, da bom podrobneje opisal samo najpomembnejše. Enostavno jih je preveč in Olympus programerji so mi že do vrat MENU-ja dali veliko dela. Kaj šele hobi fotografom, kateri bodo to kamero uporabljali. Zato še enkrat poudarjam, da se s kamero dobro spoznajte, predvsem pa naj vam bodo navodila vaš stalni sopotnik.