Olympus je s sistemom mikro 4/3 šel pravo pot. Od tega sistema se ne pričakuje tehnično vrhunske fotografije v vseh pogledih, kot v dražjih kamerah DSLR. Manjše tipalo prinaša druge bolj uporabne prednosti v razredu brez zrcalnih kamer z izmenljivimi objektivi. Pa vseeno!
Fotografije so odlične, JPEG datoteke res všečno popravljene že v procesiranju kamere in za veliko večino ni potrebne dodatne obdelave v računalniškem procesu. Visoka občutljivost kameri ne dela težav. Seveda ni primerjave s kamerami višjih razredov DSLR. Toda za napredne fotografe, ki žele biti zgolj v razredu teh kamer in jim kompaktnost in majhna teža sistema pomeni več, se z višjo kakovostjo nekaterih kamer DSLR niti ne obremenjuje.
RAW zapis nam v nekaterih primerih lahko doprinese opazno višjo kakovost slike. Toda že JPEG datoteke so odlično obdelane, za uporabnike kamer najvišjih razredov DSLR po domače povedano »peglane«. Kar doprinese visoko kakovost za takojšnje oglede fotografij na zaslonih, projekcijah. Razlika JPEG/RAW se opazi v večjih povečavah na papirju in še to iz pogleda od blizu. Vendar tudi kot že zapisano me je datoteka iz Olympus OM-D E-M1 tudi v tem pogledu pozitivno presenetila.