Klasični "los" test in kratka primerjava (za lažjo oceno kamere glede mojega mnenje) z DSLR in 18-250mm ter Sony H9

"Los" test pri dobri svetlobi in različnimi ISO nastavitvami pokaže, da je Olympus SP-550UZ povsem normalna kompaktna kamera z manjšim tipalom in večjim številom točk, ki so posledica večje gostote izredno majhne. Šum, je pri 1:1 povečavah opazen že pri 200ISO. Vse do 800ISO pe je slika za družinskega/popotniškega fotografa povsem solidna. Kamera nam tu daje kompromis. Višja kakovost z uporabo kamer z večjimi tipali ali višja uporabnost z prijaznimi nastavitvami in močnim razponom med goriščnicami.

Motiv

50ISO

100ISO

200ISO. V 1:1 izrezu je šum že opazen.

400ISO. Brez težav lahko v domeni družinske/popotniške fotografije izkoriščate to občutljivost.

800ISO. Na TV ali računalniškem zaslonu (v normalni velikosti) in na sliki velikosti 10x15cm te napake še ne bodo izrazite.

1600ISO. Tu smo pa že izgubili mnogo detajlov.

3200ISO. Kamera prestavi na nižjo ločljivost 3m točk. Majhni detajli so močno popačeni.

5000ISO. To možnost izkoriščajte v samo izrazito slabih svetlobnih pogojih. Res, da bo slika slabe kakovosti. Vendar večina vaših prijateljev bo celo brez njih. Včasih je bolje imeti fotografijo, kot da sploh nimamo možnosti zajeti jo.

Zanimala me je tudi primerjava med povprečno DSLR kamero z objektivom, ki nudi večji razpon med goriščnicami in Olympus SP-550UZ. O kakovosti slike ne gre razpravljati. DSLR, pa kljub temu, da sem vzel starejšo EOS D60 in objektiv Tamron 18 - 250mm dajeta višjo kakovost zapisa. Predvsem nam DSLR kamera kljub optično zelo povprečnemu a uporabniško zelo dobremu objektivu, da boljšo kakovost v detajlih. Zanimivo pa, da deklariranih 28mm (ekv. 35mm razredu kamer) pri Olympus SP-550UZ zajema po širini manj kot Tamron, ki ima zaradi 1,6 crop faktorja primerljiv kot zajema z 29mm objektivi.

28mm Olympus SP-550 UZ.

29mm (zaradi 1,6 crop faktorja) z EOS D60 in Tamron 18-250mm. Po diagonali je najbrž enak kot zajema. vendar v širino zajame DSLR krepko več.

Levo SP-550 UZ, desno DSLR in 18-250mm Tamron. Razlika v tonskem zapisu in predvsem v detajlih je očitna.

Če ste v pogledu kakovosti slike in hitrosti delovanja bolj zahtevni, potem vas v tem primeru kompaktna SP-550 UZ najbrž ne bo zadovoljila.

Pred zaključkom preizkusa sem v roke dobil tudi predprodukcijsko Sony H9, ki je s 15X-nim zomom in širokim kotom 31mm sedaj še najbližji konkurent Olympus SP-550UZ. Vendar, se Sony opazno bolje odreže samo v predvideni ceni. Vendar, to ni zanemarljiv podatek.

Na sliki ni opazno. A je ergonomija, materiali, kakovost izdelave in enostanost rokovanja krepko na strani SP-550 UZ. To ne pomeni, da je H9 slaba kamere, le ne moremo ju v tehničnem smislu metati v enak koš. Očitno pa je Sony izbral drugo pot. Cena bo kar nekaj 10€ nižja.

28mm Olympus SP-55 UZ.

31mm Sony H9. Res je. Olympus ima opazno širši kot zajema. Predvsem v notranjih prostorih ali fotografiranju večjih objektiv še kako zanimiv podatek.

SP-550 UZ levo, nam daje bolj tople tone in malo bolj zgladi sliko.

Po krajšem preizkusu imam občutek, da ima Sony boljšo stabilizacijo slike.