Kakovost fotografije

Del preizkusa, ki vas najverjetneje najbolj zanima, zato ne bomo več dolgovezili.
Pentax 645D da zares impresivne rezultate. Kako visoke, pa presodite sami.

Rdeči okvir predstavlja področje katero zavzema 100% izrez.

Ta 100% izrez predstavlja površino 2,2x1,7cm na papirju.

Prednost srednjega formata se ne zaključi v ločljivosti. Te kamere so poznane tudi po večjem kontrastnem obsegu zapisa. Ta del me je še posebej zanimal in sem ga želel preizkusiti v praksi. Izbral sem zelo zahteven motiv z zelo veliko toni v močnem kontrastu, ki predstavlja izziv za katerokoli kamero.

Pentax 645D, 55mm, 1/80s, f/9, ISO 200

Pentax 645D uporablja za shranjevanje SD pomnilne kartice. Za to kamero sem izkoristil hitrost kartice SanDisk ExtremePro HC1 (45MB/s).

Pentax je odlično zaključil posel. Uspelo mu je zabeležiti vse tonske vrednosti, razen najsvetlejših delov neba. Direktno osvetljena trava se ni izgubila izven kontrastnega obsega tipala, medtem ko je deblo hrasta zadržalo dovolj informacij. V tem primeru je bilo treba odpreti sence s »fill light« od 22+.
Ni dvoma da je Pentax 645D lahko sanjska kamera za skoraj vsakega fotografa, ki želi maksimalno kakovost in še »dosegljivo« ceno. No, koliko je kakovost zares izražena, še toliko bolj v primerjavi s 35mm kamerami? Da bi dobil odgovor sem Pentax 645D primerjal s »polnoformatno« kamero Nikon D700 in objektivom ekvivalentne goriščne razdalje, da bi dobil enak kot zajema. Nato sem interpoliral ločljivost Nikon D700 na Pentax 40M točk. Rezultat se vidi spodaj.

Nikon D700 zgoraj, Pentax 645D spodaj.

Zdaj izgleda Nikon D700 kot kompakt proti Pentax 645D, kar niti ni čudno glede na interpolacijo slike. Glede na dejstvo (kot večina srednjeformtanih kamer), da tipalo nima AA (antialiasing) filtra je razlika še večja.
Kakovost slike na višjih ISO vrednostih je zelo dobra. Šum je odlično kontroliran in glede na to, da praktično ni barvnega šuma, zelo prijeten za oko.

Pentax 645D, 55mm, 1/60s, f/8, ISO 800

Kako je s kontrastnim obsegom zapisa? Tu rezultati niso tako jasni. Izgleda da ima Pentax 645D manjšo prednost v primerjavi z Nikon D700. DxO izmeri Pentax 645D vrednost 12.6EV. Nikon D700 pa 12.2EV. V praksi je to nevidna razlika in obe kameri dajeta skoraj identične rezultate.

Pentax 645D, 55mm, 1/100s, f/2.8, ISO 200

Ali je vse res tako dobro?

Mogoče. Prva stvar, ki jo boste opazili, ko boste prenesli fotografije je ta, da je vaš računalnik kar naenkrat ostarel. Kajti RAW datoteke, ki jih generira Pentax 645D so velike od 50MB do 90MB in potrebno je veliko več računalniške moči za obdelovanje fotografij te velikosti.
Druga stvar, ki je vidna na kamerah z 20M in več točkami je ta, da avtofokus večkrat ni najboljši način ostrenja. Še toliko bolj, če potrebujete, oziroma imate majhno globinsko ostrino. To se je pokazalo tudi v tem slučaju. Da bi lahko dobili maksimalno kakovost pri teh kamerah, je treba imeti izredno dobro tehniko (to se nanaša predvsem na ostrenje). Če ima kamera najmanjše odstopanje v poravnavi tipala in navoja objektiva, bo to še kako opazno z rezultati, ki nikakor ne bodo optimalni. 

Pentax 645D, 55mm, 1/200s, f/7.1, ISO 200

Tretja in zadnja stvar, ki jo lahko opazite je zelo majhna globinska ostrina. Majhna v razmerju s 35mm formatom in še toliko bolj v primerjavi s formatom APS-C (crop). To pomeni, da pri tej kameri ne morete računati, da nastavite f/16 in imate globinsko ostrino od prednjega do zadnjega plana. Pri tej velikosti zaslonke difrakcija že začne vplivati na kakovost in izgubo ostrine ter kontrasta. Žal mi je, da nisem imel na razpolago enega izmed močno širokokotnih objektivov, da to preizkusim iz prve roke.

Pentax 645D, 55mm, 1/60s, f/6.3, ISO 320

Osnovni motiv, spodaj izrezi 1:1.

100 ISO, center. Odlična ostrina.

100 ISO, rob slike. Del ostrine se izgubi, vendar je kakovost zapisa še vedno vrhunska.

100 ISO, baervitost. Odlična korektura bele barve in tonski zapis.

400 ISO, center.

400 ISO, rob slike.

400 ISO, barvitost.

Mirror Lock Up gumb.

Zaključek

Po kratkem druženju s kamero pentax 645D, lahko rečem, da sem generalno zelo navdušen nad njo. Ko se naučite delovati z manjšimi težavami, ki se občasno pojavljajo (prvenstveno fokusiranje), je zares užitek fotografirati z njo. Vse komande so na svojem mestu, da ob samem fotografiranju ni treba razmišljati o njih. S tem je všečna tudi ergonomija. Kakovost slike je na zelo visokem nivoju tudi glede barv. Pri Pentax si lahko z razlogom manejo roke. Naredili so izvrstno delo.