Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Photokina 2006 / Novi trendi v fotografiji

Avtor:Matjaž Intihar
06.10.2006 17:09
Stran:

 


Photokina 2006 / Novi trendi v fotografiji

 

 

Zame osebno je bil prvi stik s sejmom Photokina 2006, (kot po pogovoru z mnogimi kolegi, ki spremljajo predvsem segment foto kamer) pravo negativno presenečenje. V mojem pričakovanju (glede potrebe po obveščanju) novosti med SLR fotokamerami in po obiskanih tiskovnih konferencah raznih podjetij se je že vedelo, da večjih novosti res ne bo. Zakaj pravim, res ne bo? Ker vsi do zadnjega močno skrivajo/prikrivajo informacije jih zavajajoče povedo na tak ali drugačen način. Zato kot resen novinar iz fotografskih vrst nikoli ne smeš verjeti predhodnim govoricam iz samih podjetij, kot tistim po spletu in njihovim predvidevanjem. Sam sem imel pred sejmom povsem svoje osebno mnenje, ki pa je dobilo različne potrditve zakaj ni tako kot razmišljam v pogovorih in intervjujih s predstavniki podjetij.

Po osebnem prvem šoku in obisku Apple predstavitve programa Aperture 1.5 ter pogovoru z ljudmi iz razvojnih oddelkov podjetij Canon, Nikon, Pentax, Olympus, Sigma,… pa sem že začel gledati na Photokino 2006 povsem drugače. Zakaj še ni novosti med SLR kamerami višjega razreda zveš med vrsticami. Oziroma nekateri imajo za to zelo močne argumente in razlage. Po drugi strani bi jih lahko kdo od konkurentov tudi izkoristil. Toda raziskave in razvoj so danes tako dragi, da manjši počitek očitno vsem odgovarja.

 

 

Prvi dan je namenjen novinarjem. Zato je povsod še vse prazno.

 

 

 

 

Neverjetno toda res. Letošnje leto je bilo nekaj posebnega tudi po tem, da so novinarski dan mnogi izkoristili za postavitev svojega razstavnega prostora. V ozadju prostor slovenske VEGA.

 

 

 

 

Kodak razstavni prostor je deloval kot mesto duhov. Nekdaj najbolj obiskana hala, je prikazovala samo ime Kodak. Produktov je bilo videti zelo malo.

 

 

Ekipa e-fotografija, Jože, Jernej in Matjaž med objavo prvih fotografij kar v razstavnem prostoru Olympus.

 

Foto kamere in trendi

Trg kompaktnih kamer v razvitem svetu zmerno narašča. Prebudili pa so se, vzhodna Evropa, Indija in Kitajska, ki še vedno potiskajo številke v celem svetu prodanih kamer navzgor. V razvitem svet pa ni več veliko kupcev, ki so pripravljeni vsako leto ali dve menjati opremo, zato je prodaja nekje na ravni leta 2005. In kot pravijo sami proizvajalci, je razvoj novih tehnologij, predvsem elektronske opremo izredno drag. Tako smo sedaj dočakali čas, ko sam razvoj in nove SLR kamere čakajo pripravljenost trga na njihov nakup. S kompaktnimi kamerami pa so trg že dodobra zasitili. SLR kameram pa bodo morali predvsem znižati ceno, da bo trg še bolj oživel.

 

Kljub zelo hitro razvijajočemu kitajskemu trgu se prodajne številke ne bodo veliko spremenile. V letu 2005 je bilo v svetu prodanih cca. 93 milijona fotokamer. Za leto 2006 se predvideva cca. 105 milijonov. Treba pa je vedeti, da cene fotokamer padajo in da kljub večji prodaji, zaslužek ni na prejšnjih številkah. Kar 94% prodanih kamer je iz kompaktnega razreda. Krepko pa raste prodaja spominskih kartic. Naproti letu 2005 bo v letošnjem zrasla za cca. 20%, to je cca. 350 milijona kosov.

 

Za zahtevne fotografe in profesionalce je »post« produkcija bistvenega pomena!

V letu 2006 pa se velika sprememba dogaja na področju obdelave fotografije. Za amaterskega fotografa preko programov (rdeče oči, prepoznavanja obraza, prepoznavanje motivov, popravljanje tonov) in boljših algoritmov v kameri ter množice novih programov za izdelavo kakovostne slike v fotolaboratorijih. Profesionalnim in zahtevnejšim amaterskim ponudnikom pa programska podjetja nudijo povsem nove možnosti. Zame, kot že 29 letnega profesionalnega uporabnika orodij za obdelavo slike in uporabnika programa PhotoShop od njegovega začetka lahko rečem, da po mojem mnenju na povsem napačen način. Toda digitalizacija prinaša tudi v fotografske vode nove trende, katere pa moraš sprejeti tudi sam, čeprav iz množice praktičnih izkušenj razmišljaš drugače. Če pa na novosti gledaš iz širokega pogleda, potem veš, da je »nova« pot nekaj povsem normalnega. Veliko k njej pripomore velika množičnost fotografiranja v digitalni tehniki, nekaj pa dodajo še podjetja, ki ponujajo razno programsko opremo. Večkrat sem že v mojih člankih zapisal besede, oziroma prispodobo »novodobni fotograf«. Prav na te nove fotografe pa računa celotna »računalniška« industrija. Več ko fotografirajo, pa če tudi močno po nepotrebnem, raje jih imajo in jim nudijo nove in nove možnosti, da fotografi svoje posnetke na zaslonih sploh vidijo in da jim dajo za novi pristop k fotografiranju svoj prav.

 

 

Adobe je imel razstavni prostor vedno poln obiskovalcev. Njihovi strokovnjaki so predstavljali zmožnosti programa PhotoShop. Večina se je z zanimanjem ustavila in prisluhnila predavatelju. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so v mimohodu samo zavili z očmi in se na hitro umaknili tej "nečastni" tehnologiji.

 

 

 

In prav zaradi »novodobnih« fotografov je obdelava fotografije oziroma njegova industrija pridobila nove možnosti. In če v RAW fotografijo vstopita podjetji Adobe kot Apple in če po dolgih letih zopet začenjata boj za prevlado na novem širokem fotografskem trgu že vemo, da je zadaj velik posel. Na predstavitvi novega programa podjetja Apple, Aperture 1.5, ki nam olajša delo z RAW datotekami in omogoča še množico drugih lastnosti, so se preko video zapisa predstavili tudi profesionalni fotografi, ki ga že uporabljajo. In eden izmed njih je začel z besedami. »Fotografiral sem na havajskem otočju. V enem tednu sem posnel več kot 14.000 posnetkov v RAW formatu!« Eden izmed komentarjev od prisotnih kolegov mi je bil izvzet iz ust. Glasil se je, »nauči se fotografirati«! In po ogledu »preview« strani sem videl, kako prav je podal te besede, oziroma danes lahko rečem, kam gredo fotografski trendi. (Pač takšni so današnji trendi in fotografi stare šole se moramo s tem sprijazniti, ven povleči izkušnje in delovati naprej ter uporabljati novo opremo, če jo želimo zaradi bogatega predznanja še naprej razširjati. Predvsem pa opozarjati na napake tako fotografov kot programerjev. In taki sejmi ti dajo odlično možnost za kontakt kot pogovor z razvijalci kot tržniki). Na zaslonu je bilo prikazanih cca.30 posnetkov in tek konj v skupini je fotograf snemal kar v rafalnem snemanju, dokler se mu ni zapolnil spomin (buffer) in kamera ni več zmogla zajeti novih posnetkov. Torej, danes govorimo o serijskem fotografiranju in nato preko računalnika in programa iskanju najboljšega (v večini primerov najostrejšega izmed njih) posnetka ter nato še obilice dela za računalniškim programom. Glede na dejstvo, da sem v tehniki digitalizacije slike najprej preko večjih bobenskih skenerjev, njihovih programov in nato preko DTP programov skoraj že 30 let več kot dobro vem kaj govorim. Torej po Adobe in Apple naj nam danes RAW program omogoča predvsem hitrost obdelave (čeprav na račun kakovosti), bistvo je, da smo zajeli slike v RAW in to čim več njih. Kasneje bomo že našli tehnično najkakovostnejšega. Tako ali tako »novodobni fotograf« ne razmišlja o prednastavitvi fokusa, merjenja svetlobe, tonskih vrednostih, korekturi ekspozicije, kompoziciji, itd.

 

 

Apple vstopa v fotografijo skozi velika vrata. Res pa je, da je odvisen od uporabnikov svojega OS X sistema. Toda za profesionalce to ni težava. Vemo, oziroma danes tudi fotografi že vedo, da je Apple oprema kot sistem nekaj drugega kot PC kompatibilnost.

 

 

 

 

Aperture nam nudi enostavnost. Je v enostavnosti možno najti kakovost?

 

 

 

 

Program je že zmožen razpoznavati vse glavne RAW zapise.

 


Kot fotografu danes razlagajo računalniške hiše (ne fotografi) se vse ostalo za dobro sliko lahko kasneje opravi z RAW programov. Če je danes tako za večino OK, potem je tudi zame? Vem kako je bilo nekdaj in kam današnja tehnika obdelave gre. Poznam jo iz grafike mnogo bolje od velike večine fotografov in razvijalci programov. In fotografija gre že od začetka digitalizacije nekako 10 let zadaj glede na grafično tehniko. Tako, da še enkrat poudarjam! Vem kako se reči streže in kam tehnologija gre.

 

 

 

Prav na forumu e-fotografija.com smo v dolgo mesečni temi obdelovali temo RAW proti JPEG in prišli do zaključka. RAW za kakovost, JPEG za hitrost! A tudi v teh dveh trditvah je treba dodati sledeče. Velja za izkušene fotografe in vse tiste, ki znajo obdelovati sliko na pravilen način. Vse ostalo so lahko brezpredmetne razprave. Razmišljati, da bo končni izdelek sam od sebe boljši če zajemaš datoteko v RAW in jo nato konvertiraš z opevanimi programi je povsem napačno. Toda industrija je zopet našla tržno nišo in kot nam prodajajo zgodbo o mega pikslih, bomo sedaj poslušali zgodbe o RAW zapisih. Toda očitno je tako, da fotografi to potrebujejo. Dajmo jim kar želijo!

 

Zato lahko v tem članku nekaj dni po sejmu že lahko rečem, da je tudi v fotografiji oživela »post« produkcija, oziroma, obdelava podatkov po pritisku na prožilec. Še malo pa bomo slišali, da niti ni več pomembna kamera in fotograf, ampak, da se s temi programi da vse urediti. Res je, da se! To poudarjam na vseh mojih tečajih programa PhotoShop. A poudarim tudi to, da z dobro nastavitvijo kamere, programa za »boljšo« fotografijo v večini primerov niti ne potrebujete. Danes pa je vse več je »novodobnih« fotografov, ki razmišljajo prav tako kot razvijalci teh programov, ki naj bi jim zaradi lastnega neznanja, oziroma ker za pridobitev znanja niti ni več časa olajšali delo. Seveda vam tako enostavno o odličnosti programov razložijo tržniki. V praksi zna biti še kako drugače.

 

Razvijalci opreme in fotografi, ki sodelujejo v projektih priprav programov pa se upravičeno zavedajo, da je danes na profesionalnem fotografu vse več dela. Če je v dobi filma potreboval samo narediti posnetek in ga do iztisa niti videl ni več, pa mora danes opraviti sam vse od pritiska na prožilec do končnega izdelka. In tu vidijo svojo priložnost podjetja, ki za nepoznavalca prihajajo kot veliki odrešitelji novodobnih težav. Programov za konvertiranje RAW datotek je že preko deset. Apple in Adobe bosta tu bila še veliko bitko za prevlado v »consumer« razredu. Kdo bo na koncu prevladal na širokem trgu bo pokazal čas. Vsak od programov pa ima svoje prednosti in slabosti. Oziroma vsak želi na svoj način prepričati fotografe v svoj prav. Apple nudi predvsem enostavno pot od obdelave do tiskanja, arhiviranja kot pošiljanja po elektronski pošti. Toda sem vem, da taka poudarjanja o kakovosti obdelave ne povedo veliko. Čim je poudarek na enostavnosti in hitrem pregledu 1000 in več fotografij potem o neki kakovosti ne gre razmišljati. Zato bodo za fotografe, ki res potrebujejo kakovost obstajali programi podjetij, ki nam ne modo v prvi vrsti nudili hitrost, ampak kakovost (CaptureOne itd). Adobe pa s svojim Lightroom predvsem stavi na združljivost z odličnim programom PhotoShop za dodatna retuširanja slik.

 

Računalniški zasloni

CRT tehnologija je že tudi v profesionalnem svetu povsem zamenjana z LCD. Med zasloni (monitorji) v profesionalnem delu prevladujeta EIZO ColorEdge in NEC SpectraView. Vsepovsod kažejo različne naprave za kalibriranje zaslonov, nas prepričujejo kako njihove naprave za iztis in kalibrirani zasloni s pomočjo ICC opisov za njihovo enoto za izpis kažejo povsem enako sliko, a v praksi in videnem nikakor ni tako. Je velik približek, to je treba zapisati. Toda ne za enakost. Ko omeniš, da se na zaslonu še vidijo detajli v temnih delih na izpisani sliki pa ne, so ti še sposobni reči, da je enako! Tako je če se pogovarjaš s tržniki ali promotorji, drugo je ko govoriš z inženirji iz oddelka za razvoj in jim poveš, da se s tehnologijo obdelave slike ukvarjaš že skoraj 30 let. Zato so bili tudi na letošnji Photokini opravljeni številni razgovori z inženirji prav iz razvojnih oddelkov.

 

 

Pregled dobrega iztisa ne gre brez kakovostnega zaslona in barvno kalibrirane enote "box" za ogled izpisa. Ob želji po prikazu načina kalibracije zaslona in izpisu slike z ICC opisom tiskalnika in papirja do popolne primerljivosti ni prišlo.

 

 

 

 

Brez kakovostnega monitorja v večini primerov ne gre.

 

 

 

 

Prevladovali so zasloni EIZO ColorEdge in NEC PressView.

 

 

 

Fotolaboratorijska ponudba in njena prihodnost

Velik premik je tudi med ponudniki mini laboratorijskih enot. FujiFilm je v dveh letih »pospravil« konkurenco. Kodak je na sejmu prikazoval samo še svoje ime. Sedaj je že večina podjetij za razvoj in izdelavo minilabov zaprla svoja vrata ali pa so prišli pod okrilje FujiFilm, kjer bodo s pridom izkoristili vse njihove prednosti. Predvsem pa tudi na to področje že prihajajo Kitajci. Krepko so se znižale cene samih fotolaboratorijskih enot, Kitajci pa ponujajo celo pet letno garancijo za svoje stroje. Ker FujiFilm niti nima več resne konkurence, oziroma so mu konkurenti samo še Kiss in Kitajski proizvajalci se tudi s tem že lahko opaža, da se izpisu fotografe preko klasične kemije v razvitem svetu počasi bliža konec. Kljub nekaterim zagotovilom in prepričanju večine fotolaborantov, da prej kot v 10 letih kemija še ne bo rekla svoje zadnje besede, pa sem sam mnenja, da bodo prvi fotolaboratoriji v razvitem svetu (lahko se enačimo z njim) že v treh letih brez klasičnega razvijalnega stroja. V šestih letih pa bodo minilaboratorijske stroje za klasičen kemijski postopek razvijanja fotografij zamenjali drugačni načini izpisa.

Kje je največja razlika med desetimi leti kot pravijo še pri podjetjih, ki izdelujejo fotografije po klasičnem kemijskem načinu in med mojim osebnim mnenjem?

Kot prvo, vemo kaj se je že dogodilo med rivalstvom analogne in digitalne tehnologije. Proizvajalci fotokamer so nam leta 2000 govorili, da bo digitalno začelo prevladovati šele čez deset let. Seveda, morali so dajati podporo svojim tehničnim inženirjem in mešati štrene manjšim ponudnikom digitalne tehnike, katere niso mogli 100 odstotno kontrolirati. Tudi po mojem zapisu »Leto 2008, film kaj je to!«, ki sem ga zapisal leta 2001 v knjigi e-Fotografija so bili odzivi na zapis povsem nasprotni in polni nestrinjanja. Danes ne proizvajajo več kompaktnih analognih fotokamer, popolnoma se je ustavil razvoj analognih SLR fotokamer, kot razvoj filma. Manjši tiskalniki omogočajo nižanje cen, predvsem pa se vse več minilaboratorijev preusmerja na »fotokiosk« enote, ki pomagajo pri izbiri in naročanju fotografij. Tu pa se že kaže trend vse večjega nakupa fotokiosk enote s tiskalnikom. V letu 2005 je bilo v svetu prodanih 210.000 fotokiosk enot. Za leto 2010 se predvideva letni nakup cca. 420.000 enot, od tega več kot 30% z lastnimi tiskalniki. Za lažje razumevanje trenda pa se je treba ozreti kakšnih 20 let nazaj. V tistem času so se fotolaboratoriji lahko preživljali samo z izdelavo slik. Niti filmov niso prodajali, kaj šele fotokamer ali nudili kakšnih drugih uslug. Danes s samo ponudbo izdelave fotografije za družinski foto album le stežka preživijo.

 

 

Podjetje CeWe, največji evropski izdelovalec fotografij se je pridružil letošnjemu sejmu. Svoje poslovalnice pospešeno opremljajo s foto kioski.

 

 

 

 

 

 

Po letošnjem sejmu Photokina lahko rečem, da se danes kot v začetku naslednjega leta še splača kupiti novo minilaboratorijsko enoto. Cene so jim že krepko padle, ceni izpisa prav tako, oziroma sam zaslužek na fotografijo bo po klasičnem postopku še vedno najboljši. V letu 2008 pa bo zopet treba počakati Photokino in pogledati kam gredo trendi. Čeprav je Fujifilm danes ostal takorekoč edini večji ponudnik minilaboratorijskih strojev, jih je prisiljen vse bolj agresivno prodajati in jim nižati ceno. Ne gre pa spregledati dejstva da je prav FujiFilm postavil združeno podjetje s še enim gigantom iz področja digitalnega tiska, Xerox.

 

 

Lastnica podjetja MyPhotoFun nam je pokazala možnosti digitalnega stroja Xerox in izdelavo PhotoAlbuma s 50 stranmi fotografij. S pomočjo brezplačnega programa lahko naročimo različne PhotoAlbume. Cena za 50 listnega je samo cca.27 Euro.

 

 

 

 

 

 

Sam pravim tudi tako! Se je kdo vprašal, zakaj so vsi drugi pobegnili iz tega posla? Če je dober in če so zaslužki veliki, potem je ponudnikov vse več, ne pa nasprotno!

V svetovnem merilu še vedno pada količina izdelanih fotografij v minilabih. Kljub dejstvu, da se fotografira 10X več kot pred leti z analognimi kamerami, pa očitno ni interesa prepričati ljudi, da si bodo le na papirju ohranili svoje spomine. V letu 2002 je bilo v svetu prodanih skoraj dve milijarde m2 papirja. Od takrat naprej vsako leta pade proizvodnja papirja za cca. 9%. Šele v letu 2008 se pričakuje 1% zvišanje rasti in takrat naj bi bila svetovna proizvodnja foto papirja velika cca. 1.3 milijarde m2. Danes se v svetu (razvitem in nerazvitem) še vedno naredi 70% slik iz filma in 30% iz digitalnega zapisa. Ker pa bo predvsem Kitajska kmalu postala močan uporabnik digitalne tehnike, bo že v letu 2008 60% zapisa v korist digitalnega zapisa. Ob pogovoru z enim iz vodilnih ponudnikov fotokamer so celo dejali, da vse večji pritisk Korejskih in Kitajskih proizvajalcev digitalnih fotokamer in vse večje nižanje in s tem posledično premajhnimi dobički pričakujejo, da bo njihov največji prodajni produkt naslednjega desetletja domači tiskalnik. Zaslužek pa bo baziral predvsem na papirju in barvnih kartušah.

 

 

Kitajski proizvajalci strojev niso kar tako. Za svoje izdelke nudijo kar 5 let garancije.

 

 

 

Prihodnost shranjevanja fotografij

Ne gre pa zanemariti še nove možnosti, ki prihajajo iz velikih računalniških hiš. Čeprav sem še vedno mnenja, da si je treba najboljše fotografije izpisati na papir, da jih bomo še videli čez nekaj desetletij, pa počasi že spoznavam, da so nam že letos prav ob predstavitvi programov za obdelavo slik kazali nove možnosti. ACDSee, Adobe, Apple, Google in ostali nam že (ali bodo) omogočajo shranjevanje fotografij v posebnih bankah podatkov. Tudi tehnologije pregledovanja slik se bodo vse bolj razvijale. Zato ni neverjetno, da bomo vse naše fotografije začeli shranjevati v njihove »banke« podatkov, kjer bodo skrbeli predvsem za to, da bodo varno shranjeni, da bo na voljo kar nekaj programov, ki nam bodo omogočali enostavno arhivirati in pregledovati fotografije (Aplle je s programom Aperture tu že storil velik korak naprej) in nenazadnje, da se bodo naše fotografije avtomatsko konvertirale v sodobnejše zapise, katere bodo potrebovali sodobnejši programi čez 30 in več let. Kdaj pa bo tako pa bomo videli v naslednjih letih. In povsem zadnja misel. Mogoče nam bodo nato oni nudili še izpis fotografij! Digitalna tehnologija je dejansko povsem spremenila fotografske trende. Zato jih je treba iz širokega gledišča še toliko bolj spremljati.

 

 

In začnimo s predstavitvijo. V press centru je bilo za novinarje kar lepo poskrbljeno. Le brezžična povezava je včasih malo nagajala.

 

 

 

In katere novosti so me pritegnile, oziroma kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu.

Zopet bom pričel s fotokamerami. Na sejmu so bili vsi glavni ponudniki. Opazna pa je razlika med sejmom iz leta 2004 ali tokratnim. Zelo pomembna na sejmu sta bila ponudnika fotokamer Panasonic in Sony, ki jih iz tega pogleda predlani skoraj ni bilo opaziti. Oba sta tudi ponudnika DSLR fotokamer in prav tu bosta še močneje delovala. Če ima Sony z odkupom Konica Minolta tehnologije že odlično žezlo v ognju, pa je Panasonic še v ozadju. Predelani olympus E-300 in Leica objektiv niti ne pašeta skupaj. A v prihodnje nam bo dala navezava Olympus, Panasonic, Leica še marsikateri odgovor. Kdo je v tem partnerstvu finančno kot tehnološko največji pa se ve. Zna se ponoviti še ena Konica Minolta / Sony zgodba in s tem še hitrejši ter močnejši vstop 4/3 sistema med fotografe. Kar sem opazil je dejstvo, da so v fotografiji ostali samo še VELIKI. Malim se z raznimi prevzemi velikih multinacionalk slabo piše! Pa začnimo najprej na področju fotokamer od začetka.

 

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com