avtor: Aleš Likar

Sečoveljske soline so nepozabno doživetje, narava, ki jo lahko dihaš.

Moj dedek mi je nekoč dejal: 'ko spoznavaš nove ljudi, najprej ugotovi, če so ljubitelji živali in narave. In tisti, ki so, bodo vedno pravi prijatelji, dobri sodelavci in zanesljivi partnerji...'

Je vedel, moj dedek, sicer velik gobar in vedno vesel človek, mnogo o ljudeh in življenju.

Pravzaprav je za vse kriv Matjaž Intihar.

Dobro, morda ne čisto on, morda je kriva e-Fotografija.

Pravzaprav tudi ta ne popolnoma, forum e-Fotografije bi lahko bil resnični krivec, ja.

Vse se je začelo, ko sem nekega marčnega dne prebral prispevek člana z  nazivom 'nikon' o zanimivi možnosti fotografije, imenovani tudi 'digiskopija', ali nekoliko lažje za razumevanje – slikanje ptic s pomočjo močnega daljnogleda in digitalnega aparata. Hobi, kjer je združeno marsikaj, od spoznavanja vrst, krajev zadrževanja, gnezdenja, hranjenja in značilnih navad ptic, pa do fotografskega adrenalina, povezanega z bivanjem v naravi.  Tudi internetni naslov, kjer se izve vse o tej zanimivi dejavnosti (http://www.ixobrychus-drustvo.si/) mi je vzel precej časa pri pregledovanju. In zanimanje je raslo in raslo...

Nekaj izmenjanih mnenj na forumu, eno ali dve zasebni sporočili in že je zazvonil telefon: '  Aleš? Živjo, »nikon«, oziroma Marko na tej strani  morda bi te zanimala digiskopija v živo? Lahko poskusim organizirati izlet v Sečoveljske soline, kjer bi imel možnost  videti za kaj gre. Te zanima?'

Seveda me je zanimalo, pa še kako! Take priložnosti se ponudijo silno redko, zato je bilo moje razburjenje kar malce pretirano. Uskladiti prosti čas treh poklicno zelo različnih ljudi ni mačji kašelj, vendar je Marku to nekako uspelo. In v soboto 5. junija sva se ustavila pred vhodom v Soline. Zgodnje jutro je kazalo na žalostno kisel dan, prav nič pozno pomladnega videza, še manj pa primernih temperatur. Kljub sivini vremena, pa me je globoko pretresel vonj zraka, tam pri solinah. Toliko poseben, da ni primerljiv z ničemer in istočasno tako prijeten, da bi ga veljalo kako ustekleničiti ...

Spoznavanje, krepki stisk roke, odkrit pogled, kavica in par besed za prebijanje ledu in že naju je Iztok peljal k opazovalnici.

Nekaj malenkosti smo še postorili spotoma, park je vrhunsko urejen in le še piko je treba pritisniti. (Marko in Iztok sta delala, jaz sem pa to dokumentiral )

Bolj kakor v iskanju dobrih posnetkov smo se poglobili v možnosti uporabe različnih aparatov na teleskopu  Swarovski ATS 80 HD

Med preskušanimi modeli Canon A40, HP 945 in Minolto 7i, se je še najbolje odrezal – A40. Različnost v goriščnicah, kljub ustrezni montaži je zares ustrezala le pri Canonu. In to precej bolje, kakor sem lahko upal na začetku. Večinoma sicer velja mnenje, kako je za te vrste hobi primeren le digitalni aparat Nikon Coolpix 4500 (ali pa model 990), tudi najpogosteje uporabljani aparat. Na moje veliko veselje pa se je pokazalo, kako so možnosti tudi drugje, tako recimo lahko upravičeno sklepam, da bi bilo moč marsikaj narediti tudi z aparatom  Canon A80, pa verjetno še s katero vrsto kompakta, kjer je pogoj le ta, da nima večjega zooma od 4X in da ima možnost montaže dodatnih leč ali filtrov. Aparat je namreč treba na teleskop trdno pritrditi, ustrezen adapter pa je še najbolj sigurna možnost. (čeprav z malo domišljije in spretnosti lahko za tak namen usposobimo prav vsak model)

Montaža HP 945 na teleskop je sicer uspela, fotografije pa zaradi močnega vignetiranja, žal ne.

Če se vrnem k našim 'poskusom', pri opazovanju ptic: občutek pri opazovanju ptice s pomočjo teleskopa je nekaj tako posebnega, da je to res težko opisati. Odpre se popolnoma nov svet, takšen kakršnega ne moreš doživeti nikjer drugje. Na drugi strani okularja je bitje, ki si se mu približal na doseg roke, čeprav je v resnici 40 in več metrov stran.

Res je, da moj srčni utrip še dodatno povečala okolica – Krajinski park Sečoveljskih solin je nekaj zelo posebnega in zanimivega. To je enostavno treba videti.

In ne nazadnje: ptic tu ni treba iskati, takih in drugačnih 'manekenov' je kolikor ti srce poželi.

Poziranje bele čaplje in galeba, posnetek je narejen z HP 945, 8x optični + 5x digitalni zoom

Če pa sta poleg še dva poznavalca teh lepih bitij, potem se samo posluša, gleda, posluša, gleda... In v naslovu omenjeni 'strup' pronica v vse razpoložljive sive celice.

Res, da ob tej priložnosti iskanje različnih vrst ptic ni bilo v ospredju, za naše poskuse je prijazno poziral kar galeb na otočku sredi solin.

Primerjava za lažje razumevanje oddaljenosti objekta in s tem možnosti digiskopiranja: posnetek pri 200 mm (Minolta 7i)

In posnetek s teleskopom Swarovski in aparatom Canon A40 pri 3000 mm

Ko vam povem, da se je z vsako minuto preživeto v parku izboljševalo še vreme, no potem najbrž več ni treba opisovati. Dopoldne je minilo prehitro, vsekakor:  treba bo iti v ponavljanje.

In spoznal sem dva ljubitelja narave, kar je samo še bolj krepko zaznamovalo ta junijski dan, dan ki je bil lep, da lepši ni mogel biti.

Moj dedek je že vedel, kaj govori.