Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Shranjevanje in razstavljanje fotografij

20.06.2006 18:30

Shranjevanje in razstavljanje fotografij

 

S tehnikami fotografiranja smo prišli nekako do konca, čeprav je posameznih tem še veliko, lahko se pa tudi ponavljajo in dopolnjujejo. Pred seboj imamo sedaj kopico fotografij, povečini v digitalni obliki spravljene na trdem disku ali na CD-jih. Čaka nas pošteno delo, da vse to prečistimo, seveda, če to nismo opravili že sproti. Pametno je da si slike uredimo tematsko in po pomembnosti. Eno so posnetki izletov in raznih dogodkov, drugo pa so slike, katere bi želeli pokazati še drugim, ali jih celo javno objaviti. Tu pa že pridemo do krepke selekcije, ker kar je za nas lep spomin, drugim lahko nič ne pomeni. Se pa na raznih izletih najde tudi kaj takega, kar bi bilo vredno pokazati še drugim, ali celo razstaviti, seveda če nas to področje fotografije zanima.

 

 

Za opremo slik imamo na voljo različne okvirje

 

 

Že Matjaž Intihar je v enem svojih člankov zapisal, da vse boljše posnetke spravimo v fizično obliko-na foto-papir. Prva oblika je zapis v obliki index-printa na malo boljši papir in seveda po tematikah. Kaj je na CD-ju kmalu ne vemo več, zato je tak print še kako dobrodošel informator. Kako to označimo je stvar vsakega posameznika, se pa mora ujemati z oznako na posameznih mapah. CD-je in DVD-je je potrebno vsake toliko časa obnavljati, pa tudi sistemi se spreminjajo, fizični zapis pa ostane v albumu ali v razstavnem formatu. Slike katere pridejo v najožji izbor in jih namenjamo za  osebne predstavitve-samostojne razstave, skupinske razstave, natečaje, ali prodajo, pa izdelamo na pravi fotografski papir v formatu 10x15 cm, še bolje 20x30 cm. Te slike spravimo v posebne fascikle ali albume, kateri nam služijo kot ogledno gradivo pri končnem izboru za določeno razstavo. Pri skupinskih razstavah smo vezani na pogoje organizatorja, ki določa format in obliko. Pri samostojnih predstavitvah pa smo vezani na prostor v katerem bomo razstavljali, kar vpliva na število in format fotografij.

Slike pa lahko služijo tudi za dekoracijo prostorov tako doma, kot raznih poslovnih prostorov in javnih zgradb. Vse to pa zahteva pravilno opremljanje slik. Najenostavnejša oblika je kaširanje slik na trdno podlago iz kartona, aluminija ali danes vse bolj uveljavljene posebne plošče Kappa. V tem primeru običajno izdelamo slike do samega roba v polnem razstavnem formatu in jih zaščitimo s plastifikacijo. Najboljša je polmat plastična prevleka, ki poskrbi, da ni nepotrebnega odseva na sliki, mat prevleka pa lahko že močno vpliva na sočnost slike in je primerna samo za zelo kontrastne posnetke.

 

 

Za razstavo lahko manjši format nalepimo na običajni album karton in sliko obrobimo z ustreznim svinčnikom

 

 

Druga bolj pogosta oblika pa je okvirjanje slik. Tu imamo nešteto možnosti, katere pogojuje že sam motiv in prostor v katerem bo slika visela. Pri uporabi okvirjev običajno opremimo sliko še s passepartoujem- kartonsko podlago z izrezom za fotografijo. Tudi tu se mora barva podlage dobro ujemati z motivom slike in barvo okvirja. Okvirji so lahko leseni, plastični ali kovinski. Lahko so montažni za večkratno menjavo slik, ali trajni, katere nam opremi obrtnik specialist za okvirjanje slik.

 

 

Za še boljši vtis pa uporabimo pravi passepartov v ustrezni barvi

 

 

Tudi na skupinske razstave pošiljamo slike v različnih oblikah. To običajno predpiše organizator. Če ima organizator že pripravljene okvirje z ustreznim passepartuojem, bo točno določil format slike, ali pa opisal, da lahko manjše slike pošljemo na tanki podlagi  v razstavnem formatu. Če slike presegajo razstavni format, jih bo organizator zavrnil in ne bodo prišle v izbor. Slike morajo biti opremljene z naslovom in osebnimi podatki avtorja in to na ustreznem mestu na hrbtu slike. Najbolje je nekje na sredini, nikakor pa ne čisto na robu, ker pri  namestitvi slik v razstavne okvirje vogali služijo za pritrditev slik na podlago. Seveda morajo biti podatki nameščeni tako, da bo organizator pri motivno nejasnih slikah vedel za pravilen položaj slike. To pišem zato, ker kot član številnih žirij pogosto ugotavljamo, da avtor namesti ali napiše svoje podatke ne glede na pravilen položaj slike.

 

 

Pri večjih formatih slik lahko sliko dopolnimo z ustreznim izrezom

 


Izbira pravile podlage ni nepomembna, ker barva podlage lahko vpliva na sam motiv slike. Črno-bele fotografije lahko glede na količinski odnos svetlih in temnih ploskev lepimo na črno ali belo podlago. Pri barvnih fotografijah pa črna ali bela barva že vpliva na sam kontrast motiva. Najbolj nevtralna barva podlage-pasepatouja za barvne fotografije različnih motivov je golobje siva. Seveda pa imajo vsake oči svojega »malarja« in so okusi različni in lahko uporabimo tudi druge barve. Ocena žirije in gledalcev pa bo pokazala ali smo se odločili prav. Slike lepimo na podlago z neagresivnimi lepili, katera ne poškodujejo slike.

 

 

 

 

 

Kaširano sliko na iverko in kopirano na foto-platno sem opremil z zlatim okvirjem brez pasepartouja

 

 

 

 

Postavitev razstave v avli hotela, kjer pa žal osvetlitev ni bila najbolj ustrezna

 

 

 

 

Galerijski prostor z ustrezno osvetlitvijo prikaže slike v pravih barvah

 

 

 

 

 

 

V primeru, da sami postavljamo razstavo pazimo na pravilno tematsko razporeditev slik, na dobro osvetljenost, še posebej pri barvnih fotografijah. Če se le da naj razstavljene slike potekajo v obliki neke pripovedi in lepega tonskega prehajanja od slike do slike, oziroma od panoja do panoja. Na priloženih slikah pa je nekaj različnih možnosti opremljanja slik in nekaj različnih postavitev v prostoru.

Oskar Karel Dolenc

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com