Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM / Najvišja univerzalnost

Avtor:Matjaž Intihar
21.08.2012 12:03
Stran:

Sigma 18-250mm DC Macro OS v praksi

V praksi se objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM izkaže s svojo široko uporabnostjo. Najprej z razponom goriščnic (18-250mm ekv.35mm je 27-375mm), kot bližinsko fotografijo (1:2.9). Nato z res majhnimi merami in prijazno težo, kot kakovostjo slike, ki je za namen hobi in popotniške fotografije odlična. Komur je nemenjava objektivov, cena in kompaktnost, bolj pomembna od nekaj višje kakovosti slike pri daljših goriščnicah ob menljivih objektivih, bo ta objektiv z veseljem izbral in uporabljal.
Objektiv sem preizkusil na FotoPOTEPu po Aljaski skupaj z novo in v ta namen preizkusno kamero Canon EOS 650D - Test. Za tiste tehnično »boljše« fotografije sem imel s seboj še Nikon D800e s tremi objektivi višjega razreda. Toda v večini primerov sem za popotniško dokumentiranje uporabljal prav objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM, saj mi je omogočal hitro spremembo goriščnice, predvsem pa sem s seboj nosil opazno manjšo težo. V velikih povečavah bomo seveda videli razliko v kakovosti slike. Toda ve se. Ta objektiv je namenjen hobi uporabi in tistim, ki jim je kompaktnost in široka uporabnost ter cena pred željo po najvišji tehnični kakovosti slike. Za internet, fotoknjigo, revijo, knjigo in HD TV bodo fotografije več kot odlične. Tisto kar ta objektiv nudi v manjši meri so tehnične zmožnosti kot še večja kontrola globinske ostrine in končna ostrina posnetka. Toda ta kakovost se potrebuje pri najbolj zahtevnih fotografih kot gledalcih. V večini primerov pa je bolj pomembno fotografijo imeti, šele kasneje lahko na njej »pipetkamo« o detajlih.

Narava

Megazum objektiv ima v krajinski fotografiji odlično prednost. Omogoča kompaktnost in majhno težo. V nasprotnem primeru bi moral uporabiti kamero z dvema objektivoma. Toda kot vemo, vedno imamo napačnega na kameri in menjava nam hitro ne "diši" več. Oziroma jaz imam s seboj dve kameri, na vsaki svoj objektiv, vendar vsak izmed vas ne bo nosil te teže s seboj. Tako sem večkrat raje posegel po megazum objektivu, kot s seboj nosil obe kameri.
Hobi fotograf bo imel z megazum objektivom odlično možnost zajema in s tem objektivom tudi odlično kakovost slike za namen predstavitev.


Široki kot in zajem reke, ki je 80m nižje ter most.


Tele goriščnica. Posneto iz helikopterja. Kljub močni odbiti svetlobi od neba je treba paziti, da imamo zaradi tresenja letala ali helikopterja vsaj 1/750 sekunde. Pri teh posnetkih sem uporabil ISO 200. Zaslonko sem zaprl na vrednost f/8, saj objektiv riše bolje kot pri odprti zaslonki. Časi osvetlitve so se gibali okoli 1/1500sek.


Dolga goriščnica združi sliko po globini in oddaljeni objekti niso majhni kot pri krajših goriščnicah. Megazum objektiv nam nudi odlično spremembo perspektive. Posneto iz ceste Fairbanks proti Beaver Creek. Najvišja gora severne Amerike McKinley je oddaljena cca. 500km. Od tu se še vedno vidi njeno mogočnost in višino 6194m.


Ledenik Worthington ujet z goriščnico 250mm.


Za bližinske posnetke nam goriščnica 250mm še kako pride prav. Pazite na krajši čas osvetlitve iz roke. 1/200 sekunde bi morala zadostovati za dovolj ne stresen posnetek. Ledenik Matanuska.


Jutro v ribiškem mestu Seward. 18mm.

Detajli na poti

Na poti se nam kaže obilo motivov. Šele ko stopimo pred motiv začenjamo glede na možnosti izkoriščati goriščnice objektiva. Večje razmerje pa je lahko tudi potuha, da se ne potrudimo samo stopiti na drugo pozicijo in izbrati drugačno perspektivo. Zavedajte se, da je lahko megazum objektiv tudi potuha in lahko da fotografija ne bo po naših željah. Doma si reči, zakaj nisem izbral drugega kota zajema je prepozno.


Širok razpon goriščnic nam poleg razmišljanja o stojni poziciji da najbolj izčiščeno in všečno fotografijo.


Odlična svetlobna kulisa in zanimiv objekt sem ujel kar iz avtomobila. Tako kot na letalu ali na helikopterju se tudi v tem primeru ne naslanjajte na delujoči avto. Motor neopazno trese in to močno. Zato 1/1000 sekunde ni odveč.


Poleg tehnike je potrebno biti ob pravem času na pravem mestu. Megazum objektiv nam samo omogoča na hitro zapeljati se od širokega do ekstremno ozkega kota. Vsake toliko časa se del ledenika (NorthWestern) odtrga in ob močnem neverjetnem zvoku mogočno pade v vodo.


Za take posnetke so ustvarjeni megazum objektivi. Lenarjenje ob fotografiranju. Na Aljaski ni veliko sončnih dni. Zato jih vsi izkoristijo na svoj način ob vsaki priliki.


Sediš v lokalu in opazuješ. Daljša goriščnica in pogled skozi iskalo omogočata videti tisto, kar v temnem prostoru s prostim očesom ne moreš. Uporabljen visoki ISO 6400 in 250mm.


Tudi megazum objektivi kot Sigma 18-250mm so primerni za bližinsko fotografijo in zajem zanimivih detajlov.


Popotniški posnetek za vse ljubitelje Huskijev, pasjih vpreg in dirk. Tu se začenja slovita dirka Iditarod. Za boljši zaris zapisa na tabli sem dodal še svetlobo vgrajene bliskavice.

Portreti

Megazum objektivi so odlični tudi za fotografiranje portretov. Ne toliko za klasični industrijski in umetniški portret, kot za zajem popotniških portretov. Kljub zaslonkam f/4, f/5.6 in celo f/6.3 pri 250mm se lahko dobi zadovoljivo zamegljeno ozadje, da portret pride do izraza. Dolge goriščnice pa nam omogočajo tudi "krajo" portretov in so kot nalašč za ulično fotografiranje. Dovolj smo lahko oddaljeni od portretiranca, da nas ta ne opazi.


Vas Circle ob reki Yukon leži malo pod arktičnim pasom. Ob fotografiranju reke sem spoznal zanimivo osebo. Allen Macartney iz Ottawe v Kanadi, je svoj 60. rojstni dan praznoval tako, da se je odločil v kanuju preveslati 1500km. Štartal je v kanadskem mestu Whitehorse, preveslal že okoli 1300km in pred seboj je imel še okoli 200km do Fort Yukon. Z veseljem mi je poziral, čeprav že utrujen in zaradi vsakodnevne osamljenosti vesel srečanja. V svojem več kot dvo mesečnem podvigu je videl malo ljudi, zato je z veseljem poklepetal, razložil vse o svojem podvigu, pokazal opremo, med drugim tudi fotografsko in seveda tudi poziral, da ima iz svoje poti dodatne fotografije.


Ribič v Sewardu je bil pri opravilu čiščenja rib. Megazum objektiv mi je omogočal, da sem stal na drugi strani stojnice in ga neopazno fotografiral. Tako je lažje izbrati pravi trenutek za ta "ukraden" portret.


Tudi ko ste samo popotnik na obisku starega "rudarskega" mesteca Skagway, imejte vedno v pripravljenosti kratke čase osvetlitve. Nikoli ne veste, kaj vse lahko še fotografirate poleg mirujočih stavb. Dekle, ki ponazarja neke druge čase, se je hitro premikalo med množico. Premik med goriščnicami megazum objektiva je še kako dobrodošel. Ne pozabite pa, da je bolje imeti eno vrednost ISO več, saj je kratek čas vedno dobrodošel. Pri tem posnetku sem imel žal predolgega in ostrina ni prava.


250mm in si že skoraj v sobi. Dolge goriščnice nam omogočajo, da so fotografirane osebe v dilemi ali sploh fotografirate njih. Če pa se pustijo fotografirati in celo sodelujejo, jih lahko v najboljši možni meri izkoristite.


250mm, v varni razdalji.

Zanimivi hitri trenutki

Fotograf vidi motiv drugače, oziroma opazi stvari, ki jih drugi enostavno spregledajo. Obenem pa si želi najbolj zanimive trenutke ujeti na tipalo. Hitra kamera in v ostrenju hitri megazum objektiv sta še kako dobrodošla. Seveda govorim za fotografije nepripravljenih trenutkov, kjer nikoli ne veš kje in kaj se bo zgodilo. Prav zato sem imel v takih neznanih trenutkih pri sebi raje megazum objektiv, s katerim sem lahko hipoma spremenil goriščnico, kot kamero s samo širokimi ali ozkimi goriščnicami.


Fotografiral sem edini most čez reko Yukon na Aljaski. Ko sem čakal, da se avto odpelje, sem skozi iskalo ob daljši goriščnici opazil zanimiv detajl; glavi, ki zrcalno gledata iz avta na most.


Sigma 18-250mm ima HSM motorček za ostrenje. Kljub svetlobni moči f/6,3 pri daljši goriščnici, še vedno zadovoljivo hitro ostri.


Na Aljaski takih prizorov ni malo. Toda moraš ga videti, ko imaš fotokamero pri roki in seveda pravo goriščnico. Megazum objektiv je prav zaradi razkošja goriščnic pravi za take posnetke.


250mm nas pripelje dovolj blizu.


Tudi pri daljših goriščnicah je objektiv Sigma 18-250mm zadovoljivo oster. Če je mogoče, zaprite zaslonko na f/8. Risba je opazno boljša kot pri f/6,3.


Vsak trenutek je pomemben in Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM, ga omogoča ujeti. Le dobro je treba poznati svojo opremo, nastavitve in predvidevati trenutek.

Fotografiranje živali v naravi

Tu je megazum manj uporaben. Razen če ne fotografiramo domačih živali, ki so fotografu dostopne tudi pod dobro svetlobo. V gozdu ali celo v mraku, pa je svetlobna moč f/6.3 pri daljših goriščnicah manj uporabna in tudi z visokim ISO bomo težko dobili tehnično kakovostno fotografijo. Toda v domeni hobi fotografije je zopet bolj pomembno fotografijo imeti, o njeni tehnični kakovosti pa razpravljati kasneje, kaj bi bilo če bi imeli...
Sam sem preizkušal megazum objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM v pogojih, kjer so živali z malo sreče dostopne ob dobrih svetlobnih pogojih. Pa tudi če dobrih svetlobnih pogojev ni, vam bo mega zum objektiv lahko dobro služil. Le ne pozabite kamero nastaviti v visoko občutljivost, da so posnetki čim manj streseni.
Še nasvet. Če so fotografije zaradi slabe svetlobe stresene in ne morete še bolj dvigniti občutljivost, ali pa ste jo že toliko, da je na vaši kameri moteč šum, potem naredite raje video zapis.


Pri tem posnetku losa daljše goriščnice niso bile potrebne. 30mm je bilo dovolj.


Pri tem posnetku se nisem upal bližje. Enostavno je los kazal, da se z njim ni šaliti. Čim sem želel bližje, je že zakorakal proti meni. Toda 250mm je zadostovalo za uspešen posnetek.


Plašen bober vleče vejo, s katero bo utrdil svoj jez. Dolga goriščnica megazum objektiva mi je omogočala, da sem bil dovolj oddaljen, da je v miru opravljal svoje delo, jaz pa fotografiral.


Srečanje s črnim medvedom ni prijetno. V bistvu se zate niti ne zmenijo, vendar je 250mm še kako dobrodošlo.


Nekateri mlajši medvedi jo kar hitro mahnejo v gozd, ko te zagledajo. Predvsem moraš biti hiter in na kameri imeti dolgo goriščnico. In če prej slikaš pokrajino v širokem kotu, je več kot dobrodošel megazum objektiv.


Rjavi medved se nič kaj ne boji človeške bližine. Če si dovolj oddaljen, v miru išče hrano in imaš čas fotografirati in najti trenutek, ko ne bo za kakšnimi vejami.


Pri fotografiranju ork, ti lahko pride prav tako 18mm kot 250mm. V bistvu priplavajo povsem blizu čolna in se zelo hitro tudi oddaljijo. Nikakor pa orke niso boječe, da bi se tako kot kiti za dlje časa potopili in tako ne veste, kje ga boste preko objektiva zopet ugledali. Pri tem motivu sem še enkrat spoznal - ali megazum objektiv ali dve ohišji z dvema objektivoma.


Večji razpon goriščnic imaš na voljo, lažje lahko kadriraš in narediš več fotografij z različno širokim zajemom. Tokrat uporabljena goriščnica 40mm.


V tem primeru goriščnica 220mm.


Tudi za plašne ptice je uporabna daljša goriščnica.


Losa sem srečal sredi jezera v mestu Anchorage, ki je dom in pristajališče za hidroplane ter tudi ponoči delujoč. V miru je pulil travo. Mislite, da sem ob 11h zvečer, ko je bil že močan mrak, s seboj nosil vso foto opremo? Niti si nisem zamišljal, da bom videl tak motiv. Lažje ohišje in megazum objektiv sta lahko vedno z nami. Visoki ISO 6400, 80mm in f/6,3. Žal bolje ni šlo, zato sem naredil še video zapis.

Primerjava s Canon EF-S 18-200mm IS

Objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM, sem primerjal z dosedaj zame optično najbolj dorečenim megazum objektivom, Canon EF-S 18-200mm f/3.5-5,6 USM IS. Lahko rečem, da ga novi Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM, povsem dohaja in še več. Pri odprti zaslonki f/3.5 in širokem kotu lepše riše. Kar pomeni, da nove optične konstrukcije kljub kompaktnosti rešujejo veliko optičnih problemov.


Objektivi se ne razlikujejo samo po ostrini, kontrastu in barvi zapisa. Med njimi lahko tudi spoznamo, da v enakih številkah nimajo enakega kota zajema. Ta slika je posneta s Canon 18-200mm pri 18mm.


Ta slika je posneta s Sigma 18-250mm pri 18mm. Hitro se opazi, da Sigma nima enako širokega kota zajema.


Levo Canon 18-200mm, desno Sigma 18-250mm, oba pri 18mm in f/3.5. Sigma riše bolj ostro.


Levo Canon 18-200mm, desno Sigma 18-250mm, oba pri 18mm in f/8. Pri srednjih zaslonkah ima Canon za malenkost več zarisanih detajlov.


Levo Canon 18-200mm, desno Sigma 18-250mm, oba pri max. goriščnici in f/6.3. Canon ima za malenkost več detajlov, vendar izraženo kromatsko aberacijo (zamik barv).
Na spodnjih slikah se vidi zaris oddaljenega dela motiva, ki je zaradi odprte zaslonke že v neostrini. Ta zapis japonci poimenujejo bokeh (boke). Canon levo (spodaj) ima bolj gladek zapis, pri Sigma so opaženi ostri krogi.


Sigma 18-250mm pri 250mm in oddaljenost od motiva 35cm. Majhen listič je v dobri povečavi. Pri f/6.3 je globinske ostrine zgolj za vzorec in je treba za več ostrine po globini slike bolj zapreti zaslonko. Ne pozabite za nestresenost posnetka dvigniti občutljivost ISO.

 

Stran:
 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com