4/3

·         Olympus je pripravil novi optični standard 4/3 sistem (s tem ni mišljen format tipala 4:3, sicer pa je velikost tipala 18 x 13.5 mm), ki določa:

o        diagonalo projicirne ravnine

o        tip, velikost in obliko navoja objektiva

o        krog projekcije

o        razdaljo med svetlobnim tipalom in navojem objektiva

o        nov komunikacijski standard med ohišjem in objektivom

·         Sistem 4/3 je odprt sistem, kateremu se lahko pridruži vsakdo. V 4/3 sistemu zaenkrat sodeluje Kodak s tipalom, zanimanje pa je izrazil tudi Fuji. Drugi pa že iščejo drugačne rešitve in optiko prilagajajo novim zahtevam tipal.

aberacija

·         napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:

o        kromatična aberacija se pojavi zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin: goriščna razdalja modre svetlobe je krajša kot za rdečo svetlobo, zato lahko npr. na močno kontrastnih delih fotografije opazimo vijolične robove; odpravlja se z lečami z različnimi lomnimi koeficienti

o        sferna aberacija se pojavi zaradi tega, ker je goriščna razdalja leč za žarke, ki prihajajo iz roba, krajša kot za žarke, ki prihajajo bliže sredini; odpravlja se s kombinacijami zbiralnih in razpršilnih leč

AF načini (Servo, Continuous)

·         omogočajo sledenje objektom, ki se približujejo ali oddaljujejo

·         oznake: AI Servo (Canon), Contiuous AF Servo (Nikon)

barvna temperatura

·         Temperatura barve je pojem, podoben pojmu prave temperature, do katere je segreto neko telo. Vsa telesa nimajo iste intenzitete, niti iste barve svetlobe. Barvno temperaturo opisujemo s Kelvinovimi stopinjami, večje številke pomenijo hladnejše barve, nižje številke pa toplejše barve. V fotografiji se dnevno svetlobo označi s 5600° K. Hladne barve so bolj modre, toplejše pa bolj rdeče.

·         Temperatura barve je odvisna od svetlobnih virov, ki imajo stalen, nespremenljiv spekter svetlobe. Žarnice v gospodinjstvu imajo povprečno temperaturo 2800° K, fotografske žarnice imajo 3200° K ali 3400° K.

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 54 (karakteristike dnevne svetlobe: neposredna sončna svetloba, difuzna svetloba, modra svetloba neba in ultravijolična svetloba)

bulb (B)

·         posebna nastavitev časa osvetlitve: zaklop bo odprt tako dolgo, za kolikor časa bomo sprožilec držali pritisnjen

CMYK

·         cyan, magenta, yellow, black; barvni model, ki se uporablja pri tiskanju fotografij

·         cian, magenta in rumena v barvnem spektru dopolnjujejo osnovne barve do popolne bele, zato jih imenujemo komplementarne barve

·         v teoriji cian, magenta in rumena sestavljajo črno barvo, ker pa v praksi ne dobimo popolnoma črne, jo dodajamo posebej

·         njihovo mešanje imenujemo subtraktivno mešanje

·         glej tudi RGB, RGBE in sRGB

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 15

DOF preview

·         depth of field preview; predogled globinske ostrine

DPI

·         dots per inch; število pik na palec

·         enota za merjenje ločljivosti pri tiskanju, ki predstavlja število natisnjenih pik na palec (1 palec=2,634 centimetra)

·         glej tudi LPI in PPI

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 37

DSLR

·         digital single-lens reflex; glej zrcalno refleksni fotoaparat

faktor izreza

·         Objektivi, ki so narejeni za 35 mm format, ustvarijo natanko tako velik krog zajema slike, da ravno pokrijejo 35 mm okvir. Običajni digitalni fotoaparati imajo tipalo, ki je manjše od 35 mm formata, zato nanj pade manjša površina svetlobe. Faktor izreza nakazuje število, za kolikokrat je 35 mm format večji od tipala na nekem digitalnem fotoaparatu. Za isto kompozicijo moramo pri digitalnih fotoaparatih uporabiti bolj širokokotne objektive oziroma se moramo bolj oddaljiti od objekta. Od tu pride tudi večja globinska ostrina.

filter

·         filtri so iz posebno obdelanega stekla, ki omogoča poudarjanje, zmanjševanje ali spreminjanje barv, ali intenzitete svetlobe; lahko delujejo na celotni površini objektiva ali le na nekem delu

·         glej tudi polarizacijski filter

fps

·         frames per second; število posnetkov na sekundo

globinska ostrina

·         globina območja, kjer je fotografija izostrena

·         primer: fotografijo izostrimo na neko rožo - pri majhni globinski ostrini bo ozadje zamegljeno, pri večji globinski ostrini pa bo tudi ozadje dobro vidno in bolj ostro

·         faktorji, ki vplivajo na globinsko ostrino:

o        odprtost zaslonke: bolj odprta zaslonka (manjša vrednost "f") povzroči manjšo globinsko ostrino; primer: zaslonka f2.0 bo naredila bolj zamegljeno ozadje kot zaslonka f11

o        b) goriščna razdalja: širokokotni objektivi s kratkimi goriščnicami imajo večjo globinsko ostrino kot tele-objektivi

o        c) razdalja do objekta: manjša razdalja pomeni manjšo globinsko ostrino

o        d) velikost tipala: manjša tipala omogočajo v kompaktnih kamerah krajše goriščnice za enak kot zajema motiva in s tem omogočajo večjo globinsko ostrino. Pri enakih goriščnih razdaljah pa velikost tipala ne vpliva na globinsko ostrino.

gorišče

·         točka, v katero leča preslika neskončno oddaljeno točko na optični osi; leča ima dve gorišči: eno je na strani predmeta, drugo na strani slike

·         v splošnem je to razdalja, ki zagotavlja ostro sliko: to dosežemo tako, da premaknemo leče bliže ali stran od tipala oziroma premaknemo sprednjo lečo objektiva bliže ali stran od zadnje leče in tako spremenimo goriščno razdaljo

goriščna razdalja

·         razdalja med goriščem in temenom leče (oziroma med goriščem in ustrezno glavno ravnino)

·         označena je kot vrednost v milimetrih, napisana na koncu objektiva

·         pri fotoaparatih formata 35 mm se objektivi običajno delijo glede na različne goriščne razdalje:

o        50 mm ��" standardni objektivi

o        manj kot 35 mm ��" širokokotni objektivi

o        več kot 85 mm ��" tele objektivi

o        objektivi, pri katerih lahko spreminjamo goriščno razdaljo (gorišče ostane isto), se imenujejo zoom objektivi

histogram

·         graf, ki prikazuje razporeditev svetlosti slike: na vodoravni osi je prikazana svetilnost, na navpični pa količinske vrednosti, graf torej pove, koliko točk je na določenem območju svetlosti

·         izgled histograma je lahko poljuben, v splošnem pa naj se levega in desnega roba le dotika (če je preveč grafa skoncentriranega na robu, pomeni, da bo na sliki popolnoma črno oz. belo območje, v katerem detajli ne bodo vidni)

hot shoe

·         električni kontakti na fotoaparatu, ki omogočajo sprožanje bliskavice brez dodatnih PC kablov, hkrati pa omogočajo tudi TTL merjenje, pošiljanje sporočil, ...

iskalo

·         več vrst:

o        ločeno (pri kompaktnih kamerah), zato pride do paralakse; glej kompaktna kamera

o        svetloba potuje preko pentaprizme ali ogledala (pri zrcalno-refleksnih kamerah); glej zrcalno-refleksni fotoaparat

o        elektronsko

ISO

·         International Standards Organization; mednarodni standard za predstavitev občutljivosti filma (oz. tipala v digitalni fotografiji)

·         večja številka pomeni večjo občutljivost, npr. ISO 200 predstavlja dvakrat večjo občutljivost kot ISO 100

·         na filmu večje ISO vrednosti pomenijo večjo zrnatost slike, v digitalni fotografiji pa višji šum

kompaktna kamera

·         v primerjavi z zrcalno-refleksnim je manjša, nima izmenljivih objektivov, pojavlja se paralaksa pri gledanju skozi optično iskalo, običajno imajo na hrbtni strani barvni LCD zaslon, ki nadomešča optično iskalo in omogoča upravljanje z nastavitvami

kompozicija

·         razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi objekti na fotografiji

lom svetlobe (refrakcija)

·         sprememba smeri valovanja pri prehodu meje med dvema snovema z različnima hitrostima valovanja

LPI

·         lines per inch; lpi predstavlja ločljivost poltonskih točk

·         Primer: za ustvarjanje različnih sivin je slika razdeljena na posamezne (poltonske) točke, temnejši deli so sestavljeni iz večjih točk, svetlejši deli iz manjših. Število poltonskih točk določa frekvenco, ki jo merimo z enoto lpi. Nižja frekvenca pomeni večje točke. Npr. časopisi običajno uporabljajo 60 do 90 lpi, revije 133 ali 150 dpi, posebne tiskovine (knjige, posterji,...) pa dosežejo običajno največ 200 lpi.

·         Običajno se uporablja pravilo: dpi=2 x lpi, npr. pri tiskanju revije s 150 lpi naj bi se fotografije skeniralo pri 300 dpi.

·         glej tudi DPI in PPI

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 40

makro objektiv

·         omogoča ostrenje od neskončnosti do zelo majhnih razdalj, običajno zajame objekt v razmerju 1:2 (polovična velikost) ali celo 1:1 (realna velikost)

osvetlitev

·         osvetlitev je količina svetlobe, ki pade na tipalo; določena je z intenziteto (odprtostjo zaslonke) in časom osvetlitve (hitrost zaklopa)

osvetlitev z odbojem (bounce)

·         pogosto neposredna osvetlitev daje nenaravne rezultate ali pa zariše močne sence ��" temu se lahko izognemu z uporabo osvetlitve z odbojem: npr. bliskavico usmerimo v strop in odbita svetloba se bo bolj enakomerno razpršila po prostoru

oznake na objektivih

·         goriščna razdalja (npr. 50 mm)

·         svetlobna jakost (npr. f2.8)

panorama

·         zelo širokokoten posnetek, običajno pokrajine

paralaksa

·         pojav pri fotoaparatih, ki niso zrcalno-refleksni, ki predstavlja razliko med tem, kar vidimo skozi iskalo, in tem, kar zazna tipalo; nastopi zaradi dejstva, da iskalo zbira vpadno svetlobo s svojim sistemom leč, na tipalo pa pade svetloba skozi drug sistem leč

·         strokovno: paralaksa je kot med premicama, usmerjenima iz dveh različnih opazovališč proti opazovanemu točkastemu telesu

polarizacijski filter

·         filter, ki svetlobo prepušča v eni ravnini, v drugi pa jo absorbira

·         pri fotografiranju nam omogoča odstranjevanje odboja svetlobe npr. iz vodnih površin, oken in drugih svetlečih ploskev ... hkrati tudi potemni modro nebo

PPI

·         pixels per inch; število točk na palec

·         enota za merjenje ločljivosti slike, ki določa velikost natisnjene slike

·         primer: sliko velikost 1600*1200 točk bomo pri ločljivosti 300 ppi natisnili na velikost 5,3*4 palce (14*10,5 cm), pri ločljivosti 180 ppi pa jo lahko natisnemo na 8,9*6,7 palce (23,4*17,6 cm)

·         glej tudi DPI in LPI

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 22

premaz leč (antirefleksni)

·         prozoren večplastni (da pokrije več valovnih dolžin svetlobe) premaz na lečah zmanjšuje odboj svetlobe od površine stekla, zato lahko skozi leče potuje več svetlobe

prioriteta časa osvetlitve

·         (navadno označena z S) ročno nastavimo čas osvetlitve, odprtost zaslonke se izračuna samodejno

prioriteta zaslonke

·         v tem načinu (navadno označen z A) ročno določimo odprtost zaslonke, čas osvetlitve pa se izračuna samodejno

RGB

·         red, green, blue; barvni model, ki se uporablja pri osvetljevanju fotografij na fotografski papir in pri prikazu fotografij na monitorjih

·         rdeča, zelena in modra so tri osnovne barve, njihovo mešanje imenujemo aditivno mešanje

·         vse tri skupaj dajo belo barvo

·         glej tudi CMYK, RGBE in sRGB

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 15

RGBE

·         red, green, blue, emerald; Sony je razvil RGBE barvni filter (vgrajen v DCS-F828), ki naj bi po njihovih besedah izboljšal barvni obseg tipala

·         glej tudi CMYK, RGB in sRGB

ribje oko

·         zelo širokokotni objektivi z zornim kotom 180° ali več, objektivi na robu ne raztegujejo slike, zato je slika močno popačena

·         glej tudi knjigo e-Fotografija, 2003, str. 138

RIP

·         Raster Image Processor; kombinacija strojne in programske opreme, ki pretvori vektorski zapis tiskalniškega opravila (Postscript ukazi) v bitnega in ga rastrira (pretvori v pike, ki jih tiskalnik nato natisne). Deluje kot vmesnik med uporabnikom in tiskalnikom, ki skrbi za vse potrebne pretvorbe podatkov.

siva kartica (18% siva karica)

·         predstavitev srednjih barvnih tonov pri povprečni fotografiji, običajne sive kartice odbijajo 18 % svetlobe, ki pada nanje

·         uporabljajo se določitev temperature beline

SLR

·         single-lens relfex; glej zrcalno-refleksni fotoaparat

sončna zaslonka

·         »ovratnik« za objektiv, ki preprečuje vpad neželene svetlobe, ki bi povzročila »flare«

·         lahko je vgrajena ali snemljiva, v vsakem primeru mora biti primerne velikosti, da ne moti zornega kota objektiva

sRGB

·         standard RGB; standardni barvni model, ki ga uporablja operacijski sistem Windows in splet (WWW), razvila sta ga HP in Microsoft

·         sRGB je okrnjen RGB barvni model, optimiziran za običajne monitorje

·         uradna spletna stran: http://www.srgb.com

·         glej tudi CMYK, RGB in RGBE

stopnjevanje osvetlitve (bracketing)

·         zajem več slik zaporedoma pri različnih osvetlitvah (+/- EV); uporabno je predvsem takrat, ko nismo prepričani o točnih nastavitvah osvetlitve in tako naredimo več različic iste fotografije; uporabno je tudi takrat, ko želimo kasneje na računalniku združiti več različno osvetljenih fotografij za ustvarjanje večjega dinamičnega območja, kontrasta,...

svetlobna jakost

·         razmerje med goriščem in premerom objektiva: f/D

·         objektivi z večjo svetlobno jakostjo (manjša številka) omogočajo fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih, saj lahko zaslonko bolj odpremo

·         z večjo svetlobno jakostjo lahko dosežemo manjšo globinsko ostrino

temperatura beline (WB)

·         white balance; pravilna nastavitev temperature beline zagotavlja točne barve

·         nastavljanje na digitalnih fotoaparatih je možno samodejno, velikokrat pa je ročno bolj natančno (pomagamo si lahko s sivimi karticami, expo-disci, ali pa ob uporabi RAW datotek to nastavitev spreminjamo programsko na računalniku)

·         glej tudi barvna temperatura

tipalo

·         več vrst: CCD, CMOS, X3, LBCAST, ...

·         pri digitalnih fotoaparatih tipalo nadomešča film

·         zaradi električnega naboja je tipalo pri digitalnih fotoaparatih bolj dovzetno za prah kot film pri klasičnih aparatih, zato je včasih potrebno čiščenje tipala

·         Čiščenje stekla pred tipalom:
http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_122.shtml

·         Koga moti prah na tipalu in koga (še) ne:
http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_126.shtml

USM

·         unsharp mask; programski ukaz za nastavljanje ostrine slike

vodilno število (guide number)

·         vodilno število predstavlja izhodno moč bliskavice, uporablja se za izračun odprtosti zaslonke:
odprtost_zaslonke=vodilno_število/ razdalja_do_objekta

zaklop, čas osvetlitve

·         za ostre fotografije velja približno pravilo časa osvetlitve: 1/f

zaslonka, odprtost zaslonke

·         kovinske listnate ploščice v objektivu, ki so oblikovane tako, da z njimi lahko tvorimo večje ali manjše odprtine, skozi katere pada svetloba, širijo in ožijo se na podoben način kot človeška šarenica

·         odprtost zaslonke se označuje z vrednostmi f: večja ko je številka, manjša je odprtina

·         odprtost zaslonke vpliva na globinsko ostrino: bolj odprta zaslonka, manjša globinska ostrina

zorni kot

·         vidni kot, območje, ki ga objektiv pokriva

·         odvisen je od goriščne razdalje objektiva: širokokotni objektivi zajamejo večji zorni kot v primerjavi s tele objektivi (ki so ozkokotni)

·         online izračun zornih kotov različnih objektivov:
http://www.sweeting.org/mark/lenses/

zrcalno-refleksni fotoaparat

·         v primerjavi s kompaktnimi fotoaparati ponuja več svobode in natančnejše fotografiranje

·         Svetloba se skozi objektiv prenese na zrcalo, od katerega se odbija v zgornji del, kjer je prizma. Od tu se odbija do iskala in kar vidimo v njem, bo tudi posneto na film ali tipalo. Vmes se del svetlobe prenese še na tipalo za merjenje svetlobe in tipalo za samodejno ostrenje.