|
« Prev 1 [2] 3 4 5 6 7 Next »
Ostrenje s kompaktno in kamero DSLR
Ko fotograf prestopi v razred kamer DSLR se kaj hitro približa prvim težavam, nerazumevanju. Pri kompaktni kameri je pritisnil prožilec, kamera je izostrila in »škljoc«. V normalnih svetlobnih pogojih je bilo »vse« ostro! Tako nekako fotograf, ki uporablja kompaktno kamero, potoži ob prevzemu kamere DSLR. Zavedati se je treba dveh pomembnih dejstev. V pogledu ostrine po globini, je med kamerama prva velika razlika. Druga je, da moramo biti pri kamerah DSLR bolj natančni na kateri točki ostrenja nam je izostrilo.
 Kadar delujemo v dobrih svetlobnih pogojih s kompaktno kamero, je ostrina po globini slike vedno zelo izrazita. Družinskemu fotografu je to večinoma zelo všečno. Izrazni, napredni, profesionalni fotograf pa s tako kamero ne bo zadovoljen. Želi si tudi možnost, da bo manj ostrine po globini slike (v nadaljevanju "globinska ostrina"). Kamere DSLR omogočajo prav to. Kontrolo globinske ostrine. Vendar je za to treba poznati osnovne fotografske zakonitosti. Drugače bo nezadovoljstvo še tako drage kamere hitro tu. Primera iz prve strani že kažeta na to.
 Levo DSLR (100mm, f/4), desno kompakt (24mm, f/4). Pri enakem kotu zajema in zaslonki imamo s kamero DSLR, vedno manj ostrine po globini motiva kot z digitalno kompaktno kamero. S kamerami DSLR zaradi večjih tipal, vedno delujemo pri daljših goriščnicah objektiva. V članku o pomenu globinske ostrine bomo spoznali več o goriščnicah in vrednosti zaslonke, ter njunem pomenu za fotografijo. Če je pri fotografiranju velika globinska ostrina s kompaktno kamero skoraj vedno zagotovljena in za družinskega fotografa celo všečna (le s kamerami z 15X-nim in več zumom se delno da vplivati), pa pri zgornjem motivu ni tako. Moteče ozadje je zaradi velike globinske ostrine mnogo bolj izraženo s kompaktno kamero, kot z DSLR. Če bi želeli tudi s kamero DSLR doseči enak rezultat (ostro drevo v ozadju) bi morali močno zapreti zaslonko. Pri kompaktnih kamerah pa zaslonke ne moremo še bolj odpreti, da bi bilo manj globinske ostrine. Tu pa že pridemo do spoznanja, da samo delovanje v avtomatikah ne zagotavlja vedno zadovoljivih rezultatov.
 S kamero DSLR, ki nudi daljše goriščnice in svetlobno močnejše objektive lahko zelo dobro kontroliramo globinsko ostrino. Vendar nam avtomatski programi in ostrenje z vsemi točkami dobrih rezultatov ne omogočajo. Pri kameri DSLR je treba poznati možnosti ostritvenih točk ter zakonitosti goriščnic in zaslonke, da lahko kontroliramo globinsko ostrino.
 Pri ostrenju s kamerami DSLR bodite pozorni v kateri točki kamera izostri. Če nam kamere nudijo več točk za ostrenje in delujemo na tak način, se nam lahko kaj hitro zgodi kot v tem primeru. Kamera je izostrila v zgornji točki, kjer je lažje našla kontrast. Prav kontrast je zelo pomemben za izostritev. Avtofokusni sistem ni vsemogočen. Zato se je treba z načini ostrenja ter samo tehniko dobro spoznati. In prav delovanje z vsemi točkami je bila glavna težava obeh uporabnikov, ki sta svoje težave naslovila na kamero in ne lastno neizkušenost.
In smo tam. Kupiš kamero, ki naj bi bila »boljša« od kompaktne, sistem uporabljajo profesionalci, a nič ne gre samo od sebe. Same težave in kup potrebnih novih spoznanj. Ali res ne gre enostavno kot s kompaktno kamero? Če se to sprašujete in ne želite osvojiti potrebnih znanj, bo res najbolje ne kupovati kamero DSLR, ali pa lepo nazaj med kompaktne kamere. Ohranili boste kar nekaj živcev in časa, predvsem pa za svoj domači album imeli kopico dobrih fotografij.
Ostali, ki pa bi se radi naučili razumeti ostrenje s kamero DSLR in ji pomagati, da bo izostreno tisto kar želite vi (tega kompaktni kameri nikakor ne morete dopovedati, ostro je »vse«), pa berite naprej. Nekaj osnovnega razumevanja in ostrenja s kamerami DSLR vam bom podal že v tem članku. Zato spoznajmo v osnovi način in princip ostrenja, ter vplive, na katere moramo biti pozorni. Ko boste spoznali osnove, vam sama ostritev ne bo več delala preveč težav, oziroma razumeli boste, zakaj določena fotografija še ni uspela. Z nekaj prakse pa bodo fotografije vse uspešnejše in jeza nad kamerami DSLR bo vse manjša.
Naslednja stran « Prev 1 [2] 3 4 5 6 7 Next »
Avtor :
Matjaž Intihar
Težave s fotografsko opremo / Avtomatsko ostrenje (AF)
Težave s fotografsko opremo / Avtomatsko ostrenje (AF)
Testi
fotografske opreme (fotokamere, objektivi, oprema) - Vstopi
|
|
- Težave digitalne tehnike / Kompakt proti DSLR
Ste se že kdaj spraševali zakaj vam digitalna foto kamera naredi slabe posnetke? Ste kamero že hoteli vrniti v trgovino ali ste jo nesli na servis, ker je z njo glede kakovosti slike nekaj narobe? Ste se že spraševali, kako je mogoče, da kompaktna kamera naredi "boljšo" sliko kot vaš dragi DSLR? Če je samo eden od odgovorov DA, potem si le preberite ta članek!
- Kompaktne digitalne kamere so našle svojo pot
Že vsa leta uporabe digitalne tehnike se je vedelo, da bodo kompaktne kamere postajale vse bolj domena nezahtevnih družinskih, popotniških ali poslovnih fotografov in da bo njihov namen uporabe enak kot smo ga poznali v analogni tehniki. Ti fotografi v kamerah ne iščejo »super« hitrosti, visoko kakovost slike in množico nastavitev. Za njih je pomembna predvsem uporabniška vrednost kamere in kakovost, ki zadovolji njihov pogled na fotografijo v domačem foto albumu ali na TV ali računalniškem zaslonu. Toda kot sem zapisoval že pred leti. »Kompakt je samo kompakt«! S svojimi večjimi ali manjšimi prednostmi ali napakami.
- Izbrati kompaktno ali zrcalno-refleksno kamero (SLR)?
In prišel je dan, ko sem se sam resno vprašal, ali naj s seboj na krajše potovanje vzamem zrcalno-refleksno ali manjšo in lažjo kompaktno kamero iz razreda 12-kratnega zuma. Fotografije potrebujem predvsem za objavo v spletu, povečave v velikosti 13 x 18 cm na fotopapir in za objavo v reviji. Za vse moje želje glede kakovosti vem, da me bo kompaktna kamera zadovoljila. Edino vprašanje je bilo, kako se bo kamera odzvala na potrebe po hitrosti fotografiranja.
- Osnove in tehnike fotografiranja XV.del / Joj, slaba slika!
Lahko rečemo, da so nam bile osnove fotografije vse do prihoda digitalnega zapisa že položene v zibelko. Vedelo se je, kdo v družini uporablja fotokamero, kdaj in ob katerem dogodku se bo naredil posnetek ali dva, in predvsem, da je treba sliko izdelati v fotolaboratoriju. Od tam naprej pa se je ocenjevalo fotografijo. Danes pa?
- Efekt rdečih oči / Oko in bliskavica
Teorija govori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1/20 oddaljenosti motiva od kamere. Če fotografirate portret, ki je oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm. Večina današnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljeno od optične osi manj kot 5 cm. Tako že vemo, da se z manjšimi kompaktnimi kamerami težko izognemo učinku.
- e-Fotografija NASVET 6 - Portret / Kontra luč / Fleš
Eno večjih svetlobnih težav pri fotografiranju portreta predstavlja direktna vpadna svetloba (kontra luč). Lahko od sonca, svetilke, direktne odbite svetlobe svetlih površin, vode...
|