Z visoko postavljeno bliskavico in odbojem svetlobe poskrbimo da bo tudi bližnji portret brez efekta rdečih oči. (slika spodaj)

Ker pa je portret zelo blizu, bliskavica pa visoko postavljena, je spodnji del obraza ostal brez svetlobe bliskavice.

Odbojnik si lahko naredite tudi iz belega kartona in ga z elastiko pritrdite na bliskavico. Tudi v temnejših prostorih boste rešeni težav odboja svetlobe iz očesa. (slika spodaj)

Ko je bliskavica preblizu optične osi objektiva bodo težave odboja svetlobe hitro tu.

Večne težave fotografov so sedaj lažje rešljive. Tudi če je do efekta že prišlo... (Foto: Črt Butul)

... ga s pomočjo računalniškega programa ali programov v nekaterih kamerah avtomatsko izločite.

Še ne dolgo let nazaj smo takole popravljali rdeče pike na naših portretih. Svetlo modra pika je poskrbela za temno sive oči. Če ni bilo na voljo teh specialnih pik, pa je tudi navaden "Letraset", če se ga še dobi povsem dober.

Od napake, preko popravka efekta s programom v foto kameri in spodaj popravek v računalniškem programu.

Program v kameri deluje z enostavnimi algoritmi in pri velikih povečavah lahko opazimo napake pri zapolnitvi rdeče barve (sredina). S pomočjo filtrov v računalniškem programu kakovostneje izničimo efekt rdečih oči (spodaj).

Izrez zgornje fotografije, kjer še lažje opazimo kako filter v kameri deluje z manjšo natančnostjo kot filter v računalniškem programu. Vendar bomo te razlike opazili samo v večjih povečavah. Za manjše povečave je popravek preko kamere več kot zadovoljiv. Seveda, če nam program v kameri najde dve rdeči piki na pravem mestu.

Ker pa ne obstajajo zakonitosti o svetlobnih pogojih v ambientu ali o kotu vpada svetlobe, da preprečimo ta učinek, se je treba zavedati, da moramo včasih na fotografijah tudi pozneje popraviti zajete rdeče oči. Še tako znanemu in izkušenemu profesionalnemu fotografu se bo ob uporabi bliskavice na kameri na sliki hitro pokazal učinek rdečih oči. Zato brez popravka z računalniškimi programi ne gre.

Poznamo tri načine reševanja in več njihovih izvedenk. Prvi način je že možnost popravka s programom v kameri. Druga možnost je v računalniškem programu. Tretja možnost pa je, da prepustite popravek kar fotolaborantu, saj sodobni fotolaboratorijski stroji že samodejno iščejo in odpravljajo učinek rdečih oči.

Samodejni popravek učinka prek kamere po posnetku omogočajo HP, Nikon in Pentax. Na fotokamerah HP in Pentax po ogledu slike na zaslonu TFT morate pritisniti funkcijo Remove Red Eyes, in kamera v večini primerov najde rdeče pikice. Nikon pa omogoča, da to funkcijo (Red Eye Fix) vklopimo kar samodejno, in kamera že med procesiranjem slike najde in izniči učinek. Oba načina pa seveda nista stoodstotna. Lahko se zgodi, da se temno sivo obarva celo rdeč gumb na vaši srajci.

 

V računalniškem programu poiščete okno "Red Eye..." in se z miško sprehodite preko rdečih pik. Pri nekaterih programih morate narediti krog okoli pik, pri drugih pa s čopičem pobarvati rdeče pike in program poskrbi, da se v temno barvo spremeni samo rdeč odtenek.

Zato je bolje, da učinek popravite v računalniškem programu, če imate to možnost. Tako vsi programi (brezplačni Picasa2 ali tisti, ki jih dobite ob nakupu fotokamere PhotoStudio, Elements, ACDsee, oziroma plačljivi PhotoShop) omogočajo preprosto in kakovostno popravljanje učinka rdečih oči.

V fotolaboratorijih pa morate povprašati, ali njihovi stroji za izdelavo fotografij imajo programsko opremo za samodejno izničevanje učinka. Če je nimajo, pa večinoma ročno popravijo napako. Tudi večina programov, prek katerih pošiljamo slike v fotolaboratorije po spletu, omogoča popravek.

Pri vseh portretih pa težave glede rdečih oči niso enake. Predvsem osebe s svetlejšimi očmi (z modrimi ali s sivimi) so zelo dovzetne za ta učinek. Njihova zenica (iris) ima manj melanina, zato je njihova zaslonka (iris) svetlejša, skozi pade veliko več svetlobe kot pri tistih, ki imajo temnejše oči (iris), in prav tako se je več odbije nazaj v kamero.

Zato je z rdečimi očmi veliko manj težav pri osebah, ki imajo rjave oči oziroma, natančneje povedano, zenico (iris). Prav tako so za učinek zelo dovzetni otroci in pri njih velikokrat dobimo večje rdeče kroge kot pri odraslih osebah. Seveda nimajo nič večje odprtine (pupile), vendar so njihove oči veliko občutljivejše, zato je ob slabši svetlobi iris bolj odprt kot pri odrasli osebi. Podobno močno odprte oči imajo tudi osebe, ki jemljejo zdravila ali drogo. Ob dolgotrajnejšem jemanju drog se tudi odzivnost zenice močno poslabša.

Pri živalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oči. Predvsem živali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobi ponoči, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne dražljaje, poseben odbojni sloj. Ta pa je lahko različnih barv. Pri domačih mačkah na primer lahko opazite učinek v modri, rumeni, zeleni ali rožnati barvi …

Pri živalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oči. (Foto: Miha Polajnar)

Tudi ribje oko ni imuno na odboj svetlobe. (Foto: Tjaž Ocepek)

Predvsem živali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobi ponoči, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne dražljaje, poseben odbojni sloj. Pri nočnih živalih opazimo močan odboj svetlobe od oči tudi v primeru ko jih obsvetlimo z avtomobilskimi lučmi. (Foto: Miha Polajnar)

Tudi v makro fotografiji lahko pride do efekta. (Foto: Peter Garvanović - misfits)

Tako! Prišli smo do razlage, zakaj s kamero ni prav nič narobe in kako se bomo poizkušali že v fazi fotografiranja z uporabo bliskavice v slabih svetlobnih pogojih in seveda lastnega znanja sami izogniti preveč odprti »zaslonki« očesa. Če pa se bo pojavil učinek rdečih oči, tudi vemo, da se da z nekaj kliki z miško ali pri fotolaborantu preprosto in hitro popraviti napako, ki nam jo je zagodla kamera. To zadnje pripišimo kar sebi oziroma problematičnim pogojem, v katerih smo fotografirali. To pomeni, da z vašo kamero ni nič narobe, zato se jo naučite uporabljati, predvsem pa spoznajte tiste pogoje, ki ob še tako dobri kameri ne omogočajo zajema dovolj kakovostne fotografije. Kot nekdaj s filma je treba danes tudi iz digitalne datoteke po fotografiranju sliko še dodatno popraviti. In če tega ne znate ali ne želite popraviti sami, prepustite delo drugim. Ne smete pa takoj z vso jezo odvihrati do trgovca ali na servis in razlagati, da je s kamero nekaj narobe ali da ste slabo izbrali. Današnje kamere omogočajo zelo veliko, le spoznati jih morate, tako kot nekaj praktičnih možnosti v fotografiji. Predvsem pa, kadar imate čas, poškilite v navodila. Neverjetno, koliko je v njih odgovorov in nasvetov glede prezgodnje jeze, da kamera ne dela dobrih fotografij, ter možnosti, da bodo fotografije naslednjič boljše.

P. S.

V naslednjem prispevku pa o umazaniji na prednji leči kamere in o prahu med lečami objektiva za fotokamero SLR. Medtem ko smo o prahu na tipalu že pisali (kdaj in koliko sploh vpliva na fotografije ter kako se ga rešimo), je prah v objektivu za »novodobnega« fotografa nekaj povsem novega. Brez panike, prosim. Na kakovost slike nekaj manjših ali večjih delcev sploh ne vpliva. Tako kot avtomobila, kadar se nabere nečistoča na notranji strani stekla, ne peljete takoj na servis, tudi objektiva za vsako figo ni treba. V večini primerov prah kot po čudežu kmalu izgine sam od sebe.

Pa mirne živce ob spoznavanju fototehnike in njenih težav! Konec koncev je pomembna samo slika kot končni izdelek. To pa se da v digitalni tehniki pripeljati do viška zadovoljstva. Saj poznate slogan e-Fotografije. »Kdor bolje goljufa, je boljši!« In digitalna tehnika omogoča zelo lahko goljufanje, kar pomeni preprosto doseganje tehnično vrhunske fotografije. Le spoznajte fotografsko tehniko in fotografijo samo!