Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Test občutljivosti pomnilniške kartice (ATP 4GB SDHC Class 6) na temperature in sevanje

Avtor:Matjaž Intihar
20.03.2007 21:48
Stran:

Rezultati merjenja

 


Tipične uporabljene temperature.


Na grafikonu so prikazani rezultati za vsako kartico posebej na eni izmed merjenih temperatur:

Rezultati so izpolnili pričakovanja. Ker je protokol za prenosa podatkov pri SD karticah kombinacija serijskega in paralelnega (4-bitni paralelni, za opis ene točke v 24-bitnih barvah potrebujemo šest taktov za prenos), je od kristalnega oscilatorja odvisna hitrost prenosa. Ker ima kristalni oscilator negativni temperaturni koeficient, mu hitrost raste s padanjem temperature. Vendar so razlike v razponu cca. 10 odstotkov.

Razlika med kartico ATP, ki je deklarirana kot industrijska, oziroma kartico Kodak, ki je deklarirana kot komercialna, pa se vidi pri zamenjavi čitalca. Pri negativnih temperaturah sistem ni vedno zaznal kartice Kodak. Najprej jo je bilo treba jo je bilo najprej ogreti na sobno temperature, da jo je sistem zaznal, in šele nato ohladiti. Kartico ATP je sistem zaznal tudi z vidnim kondenzom (kar je izven specifikacij). Obe kartici sta delovali tudi izven predvidevanih temperaturnih specifikacij. Razlika je bila le v tem, da kartica Kodak (deklarirana za komercialno uporabo) ni zdržala ekstremnih temperaturnih šokov. V takih pogojih je sistem ni zaznal, zato z nje tudi ni bilo mogoče brati podatkov ali pa jih nanjo zapisovati. Podatke v pomnilniku pa je zadržala pri vseh pogojih. Kar lahko tudi pomeni, da se vam pri ekstremnih minus temperaturah komercialna kartica ne bo povezala s kamero, zato nanjo ne boste mogli zapisovati.

Če zaključim o temperaturnem preizkusu. Naše fotografije bodo ostale shranjene, tudi če kartico izpostavimo soncu polarnim temperaturam. Kartico ATP nato lahko takoj damo v čitalec, Kodak (komercialno) pa moramo najprej dati na sobno temperature, šele nato je možno iz nje brati podatke.

Če uporabljate eno od fotokamer, ki so zaščitene proti vlagi in prahu ter lahko uporabljajo SDHC kartice, potem vam ATP omogoča, da boste vse slike, ki ste jih posneli, lahko tudi prebrali.



Test odpornosti na gama žarčenje

Čeprav velika večina uporabnikov pomnilniških kartic nikoli ne bo prišla v stisk z gama žarčenjem in tako ne bodo vedeli, ali določena kartica s podatki lahko preživi v takem primeru, je vseeno dobro vedeti.

Gama žarčenje je zelo blizu rentgenskim žarkom, pa zato lahko trdimo, da bodo podatki ostali shranjeni tudi po tem, ko jo bomo uporabljali v rentgenski ordinaciji.
Ta preizkus smo uporabili Eberline Gamma calibrator 1000B. Eno rentgensko skikanje ima okoli 0,5mSv enkratne kratkotrajne doze. Kartico sem ožarčil z dvakrat petkratno dozo, t.j. 2x2,5mSv, kumulativno okoli 5mSv.
 

Največja dovoljena doza za prebivalstvo je 1 mSv. Vendar pa je treba vedeti, da ima ena velika doza precej drugačne učinke kot več manjših doz. Na starejših aparatih za rentgensko slikanje je doza približno 0,5 mSv, na novejših pa 0,2 mSv. Čeprav te doze ne povzročajo povečanj rakavih obolenj ali drugih merljivih izidov, se je treba zavedati, da ne obstaja varna doza. Po drugi strani pa lahko pri kemoterapiji pacienti prejmejo doze tudi do 2 Sv (dvestokrat več kot je dovoljena letna doza), kar povzroči očitne simptome radiacijske bolezni, kot je izpadanje las, slabost tid.

Prvi gasilci, ki so gasili v Černobilu, so prvi dan prejeli doze do 20 mSv, kar je imelo za posledico skupaj 47 smrtnih primerov. Trenutno je v kontaminirani okolici Černobila letna doza med 10 in 20 mSv. Glede na to, da so kartice prejele med četrtino in polovico te doze (5 mSv) v zelo kratkem obdobju, je mogoče predpostaviti, da vam niti v primeru, da si omislite počitnice v Černobilu, ni treba skrbeti za obstojnost slik na karticah.

 

 


Eberline gama izvor

 


Začetno stanje

 

 


Ožarčeno z drugo dozo, cca. 2,5mSv

 

 


Kartica Kodak je zadržala podatke brez izgub.

 

 

 


Kartica ATP je zadržala podatke brez izgub.

 

 

Ker sta obe kartici zadržali podatke po relativno visokih dozah žarčenja, lahko zaključimo naslednje. Ni se nam treba bati za svoje slike, ko nam pregledujejo opremo na letaliških napravah. Prav tako bodo podatki na kartici ostali shranjeni v primeru, da smo z njimi v rentgenskih ordinacijah. V analogni dobi, je v primerih letaliških preverjanj ali v rentgenskih sobah vedno obstajal riziko. Bojazen o tem, ali nam bo neka rentgenska naprava uničila negativ v digitalnem svetu, je sedaj zgodovina. Čeprav nam sodobne naprave dajejo vtis varnosti z nalepko »film safe«, nam danes digitalni medij nudi večjo varnost, da bodo naši podatki ostali shranjeni. Prav tako se v različnih temperaturnih pogojih končni izdelek, torej slika, ne bo spremenil. Na filmu pa je temperatura že vplivala na drugačne končne rezultate.
 

Želko Božić, Matjaž Intihar

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com