document.write("
Iščem Canon servis<\/b><\/a>
3. september 2010<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Zadnja generacija Canonov zdrži kakih 3 tisoč posnetkov z enim polnjenjem, ker pa sem na prvem mestu imel v načrtu snemanje dokumentarnega videa, se mi je zdelo, da toliko posnetkov sploh ne morem narediti.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Analogne anomalije: Atsushi Nishio iz Kobeja<\/b><\/a>
2. september 2010<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Mladeniču na letališču Kobe je bilo ime Atsushi Nishio, doma je prav iz Kobeja, sicer pa študira fotografijo. Presenečenj še ni bilo konec! Seveda je imel razen rolleiflexa s sabo še celo torbo digitalne opreme, a je zraven nje imel v navadni plastični vrečki s sabo še 40 \'roll\' filmov: kodak TRI-X-pan s 400 ISO!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotopotepi na otok Bali \/ (nov potep bo 9. novembra 2010)<\/b><\/a>
30. avgust 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Sem pa zelo srečen, da lahko Bali spoznavam, ga delim s fotografinjami in fotografi, skupaj spoznavamo drugačen svet in predvsem, da lahko s fotokamero fotografiramo ljudi. Po prvem fotopotepu na Baliju sem zapisal naslov, »Fotografiram za nasmeh«! In še kako res je!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Trajnost naših diapozitivov in fotografij (ne izgubite vaših spominov)<\/b><\/a>
7. julij 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Leta 2001 sem zapisal moto e-Fotografije: »Misli digitalno!« Že dve leti nas spremlja dodatni moto: »Shranite svoje spomine!« Ne dopustite, da vaši filmi ali slike zbledijo oziroma da se digitalne datoteke za vedno izgubijo. Zato, poskenirajte vaše diapozitive!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Skeniranje diapozitivov, negativov in fotografij za pregled, tisk in arhiv (cenik)<\/b><\/a>
6. julij 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Množico dobro ohranjenih ali zaradi staranja že tonsko močno spremenjenih diapozitivov vam digitaliziramo in shranimo na DVD medij. Digitalizirane fotografije za arhiviranje vam lahko shranimo v surovem RAW formatu skenerja ločljivosti 5700x3900 točk, brez vseh korektur (RAW datoteko lahko odprete v vseh novejših RAW programih), pripravljene za velikost HDTV formata (1920 točk po daljši stranici) ali v ločljivosti za povečave na papirju do 33x48cm brez interpolacije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija na dopustu - osnovni nasveti<\/b><\/a>
3. julij 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Zmotno je mišljenje, da smo kupili tako dobro kamero, da bi morala znati sama od sebe posneti odlično fotografijo. Proizvajalci se danes trudijo v kamero dodati 100 in 1 rešitev, da bi vam poenostavili pot do kakovosti. Toda motivi so različni in programerji kot kamera preko avtomatskega ostrenja in svetlobne celice ne ve, kaj si želite, da bo dobro videti na fotografiji. Zato je treba za tisto več, marsikdaj poseči po dodatni nastavitvi. Ni težko, boste videli.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Recept za dobro fotografijo? Izrazna fotografija III.del<\/b><\/a>
1. julij 2010<\/i>
Jure Kravanja - Yurko<\/i>
Prostorska dimenzija je vsaj v likovnem svetu asociirana z gradacijo kontrasta in s tem svetlobe. Zato s tem, ko fotografijo transformiramo v črno-belo podobo, poudarimo njeno globinsko razsežnost.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Namibija 2011 \/ Eksotična fotodelavnica e-Fotografija<\/b><\/a>
22. junij 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Vsi, ki ste zainteresirani izvedeti kaj več o fotografski Namibiji, ali bi radi šli z nami konec aprila 2011 na eksotično foto delavnico, se lahko že prijavite in prvič se vidimo na informativni predstavitvi konec meseca septembra.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Moja izbira opreme za eksotični fotopotep \/ Namibija<\/b><\/a>
20. junij 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Sam svoje resne fotoopreme niti nimam več. Zadnja fotokamera katero sem si kupil leta 2002 je bila Canon EOS D60. Kadar danes opremo potrebujem si jo izposodim od fotoponudnikov za preizkus in to je to. Vedno nekako razmislim, kaj bi mi v določenih pogojih lahko prišlo prav in predvsem bo delovalo, da bom domov prinesel potrebne fotografije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
20 let domače digitalne obdelave fotografij \/ začetek programa Photoshop<\/b><\/a>
7. maj 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Po 20 letih izgleda kot, da je ta program nekaj sodobnega. Vendar lahko zapišem iz lastnih izkušenj, da je to samo program, ki je po spletu okoliščin postalo pomembno grafično in fotografsko orodje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Otvoritev fotografske razstave “MOŠKI”<\/b><\/a>
1. maj 2010<\/i>
Lili Jazbec<\/i>
V marcu, mesecu pomladi in ženskih praznikov, se je oblikovala zanimiva skupina dvajsetih fotografinj, ki so postavile na ogled štirideset fotografij na temo «MOŠKI«. Ideja za razstavo se je porodila na e-Fotografija toskanski foto-delavnici, dokončno obliko pa dobila na tedenski fotodelavnici na Šipanu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotografija fotodelavnice in tečaji \/ kratka reportaža in najave<\/b><\/a>
27. april 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ko fotograf spozna osnove in si kot napredni fotograf želi več kaj hitro pride do prvega vprašanja, ali bi fotografiral. In ker je naprednemu fotografu fotografija velik hobi nikoli ne reče ne. Še toliko manj, če si lahko z delom povrne del investicije v opremo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kreativnost je v svetlobi - Joe McNally<\/b><\/a>
25. april 2010<\/i>
Bojan Stepančič<\/i>
McNally je na modelih, ki jih je fotografiral, prikazal, kakšen je lahko potek razmišljanja pri kreativnem načinu dela ter osvetljevanju motivov. Prvi korak na poti k takšnemu razmišljanju je, da snamemo bliskavico s fotokamere, saj je neposredna osvetlitev tisto, kar nas pri oblikovanju svetlobe omejuje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Recept za dobro fotografijo? Izrazna fotografija II. del<\/b><\/a>
23. april 2010<\/i>
Jure Kravanja - Yurko<\/i>
Verjetno najslavnejši mislec fotografije, Roland Barthes, nekje v svojem delu Camera obscura zapiše: fotografija je po svojem bistvu naključna. Kaj želi povedati s tem?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Športna fotoreportaža<\/b><\/a>
10. april 2010<\/i>
Karin Schauer<\/i>
V Planici smo se dijaki naučili veliko novega in dobili neprecenljive izkušnje s področja fotoreporterstva in športne reportaže. Spoznali smo, kaj pomeni akreditacija v pravem pomenu besede, saj brez nje fotograf nima možnosti dobiti ugodnega položaja za fotografiranje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kenija, znana, a povsem drugačna<\/b><\/a>
3. april 2010<\/i>
za e-Fotografijo (Zvone Šeruga)<\/i>
Pogosto slišim: a v Kenijo greš? Kaj boš pa tam počenjal, saj tja hodi pa že vsak turist ...
Kar je mogoče res. Desetletja dolgo je bila prav Kenija sinonim za Afriko. Neskončne savane, v katerih sonce zahaja za krošnjami mizastih akacij, Hemingway s trdim pogledom in z nogo na pravkar ustreljeni levinji, masajski bojevniki v žaru divjega plesa, okoli njih pa se dviga prav v vročino opoldneva na ekvatorju.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotograf leta 2010 \/ rezultati 1. teme<\/b><\/a>
17. marec 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Na prvi natečaj je svoje fotografije poslalo 102 avtorja. Po zaključku oddaje so registrirani uporabniki lahko oddali svoje glasove izbranim fotografijam. Po glasovanju je fotografije ocenila še strokovna komisija Oskar Karel Dolenc (mednarodni mojster fotografije), Jure Kravanja - Yurko (mojster fotografije) in Janez Kukec Mezek (kandidat mojstra fotografije).<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotokamera in domači video \/ 1. del<\/b><\/a>
9. marec 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Da se videozapis še ni razširil v večji meri, je za zdaj krivo dejstvo, da še ni preproste možnosti za obdelavo videa. Tudi uporabnik, ki ima računalnik, ne ve, kateri program lahko uporabi za obdelavo videa oziroma kje dobiti prve osnovne napotke za to, kako začeti. Na žalost je videoobdelava še zelo razpršena na množico formatov zapisa in njihovo obdelavo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Recept za dobro fotografijo? Izrazna fotografija I.del<\/b><\/a>
7. marec 2010<\/i>
Jure Kravanja<\/i>
Če podam primer iz lastne fotografske prakse: ko sem obiskal Pariz, zagotovo fotografsko najbolj obdelano lokacijo na svetu, nisem imel najmanjše ideje o tem, čemu naj posvetim svojo pozornost. Seveda, videl sem Bressonove fotografije, poznal sem šarm pariških ulic in videl že nešteto turističnih in cityscape fotografij francoske prestolnice.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Rdeči video!!! RED ONE in EOS 5D MkII \/ EOS 7D<\/b><\/a>
18. februar 2010<\/i>
Bojan Stepančič<\/i>
Če rečemo, da je RED približal svet profesionalne in drage video produkcije manjšim filmskim ustvarjalcem, lahko trdimo da je Canon 5D MkII na nek način to omogočil skoraj vsem. Kakšna pa je v resnici uporabnost zajemanja videa pri 5D MkII za bolj profesionalne produkcije ter kje so prednosti in slabosti tega sistema, pri snemanju profesionalnih video posnetkov, pa smo se pogovarjali s fanti iz podjetja NuFrame, ki je med prvimi pri nas začela pri svojem delu uporabljati tudi Canon DSLR fotokamere z možnostjo snemanja polnega HD videa.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotografija fotopotep na karneval v Benetke in barviti Burano<\/b><\/a>
8. februar 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Čudovito vreme, že kar kičasto modro nebo in odlična skupina je z veliko dobre volje vseh udeležencev še dodatno napolnila prepolne Benetke. Toda ni kaj, če v tem času ni ljudi potem ni mask, če so je gužva. In prav je, da je bila gužva.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DSLR kamera leta 2009 - po izboru bralcev e-Fotografija.si<\/b><\/a>
6. januar 2010<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
4368 obiskovalcev portala je oddalo svoj glas in za kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon S10\/20 IS (megazum) in Canon G11(napredni kompaktni). Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izbiri kamer leta 2009.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Oznake na objektivih pri kamerah DSLR<\/b><\/a>
29. december 2009<\/i>
Bojan Stepančič<\/i>
Sistemi ostrenja v objektivu so znani že iz analognih časov in kaj bistvenega se do sedaj ni spremenilo. Poznavanje določenih principov, s katerimi objektiv doseže pravilno nastavitev ostrine pa so lahko zelo pomembni pri izbiri objektiva, glede na namen uporabe.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotokamere DSLR na našem trgu (november 2009)<\/b><\/a>
17. november 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v nasprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za dodatno bliskavico ali objektiv. Če...<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kdo je avtor fotografije?<\/b><\/a>
20. december 2009<\/i>
Boris Kozinc<\/i>
V Sloveniji prevladujejo bolj individualisti, zato ni čudno, da je skupinsko avtorstvo za nas precej »trd oreh« in je take prakse bolj malo. Tudi uredniki revij se običajno čudijo, kadar kdo zahteva, da je ob fotografiji navedenih več soavtorjev.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Eksotična fotografska delavnica e-Fotografija \/ Bali – Indonezija \/ Reportaža<\/b><\/a>
12. december 2009<\/i>
Matjaž Intihar (foto: Matjaž Intihar, Peter Irman)<\/i>
Fotodelavnica na Baliju z e-Fotografijo vas popelje nekam drugam, v popoln fotografski raj. Pokrajina navduši, zelena barva te napolni z energijo, sončni zahodi spomnijo na romantiko, ljudje vas začarajo in nasmeh ter veselje vas bosta spremljala še dolgo časa tudi doma. Ja doma, kjer je vse to že zdavnaj izginilo in nas je spremenilo v trde maske brez nasmeha in stroje, katere iz dneva v dan programirajo, da samo še hlepijo po več in več.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
S foto in video opremo na konec sveta<\/b><\/a>
30. november 2009<\/i>
Zvone Šeruga<\/i>
Poleti sem se mesec in pol dolgo potepal po Zahodni Papui – skrajni vzhod Indonezije je to in še pred nekaj leti se je ta del otoka Nove Gvineje imenoval Irian Džaja. To ni bilo ravno idilično turistično potovanje, Zahodna Papua je ena zadnjih zaresnih divjin današnjega sveta. Velika za štirideset Slovenij je večinoma prekrita z močvarnimi džunglami, le v osrednjem delu otoka se dvigajo vrhovi vse do pet tisoč metrov visoko.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Noro široko!<\/b><\/a>
29. november 2009<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
V svojem iskanju ekstremnih kotov sem se v mladosti navduševal predvsem na vse vrste teleobjektivov: od 135 do 400 mm. Kasneje sem si kupil tudi zrcalnega 600 mm in raziskoval njegove zmogljivosti, sedaj pa imam na vsaki reportaži s sabo vse goriščnice od 10 mm do 1040 mm.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Moja prva fotodelavnica \/ Toskanski griči (november)<\/b><\/a>
16. november 2009<\/i>
Alenka Gorza; foto: Matjaž intihar<\/i>
Morda bi koga zanimalo, zakaj sva se s Samom pridružila fotografski delavnici. Tudi midva imava zanimiv hobi in ga skušava še nadgraditi z dobro fotografijo. Bojim pa se, da bo tudi to preraslo v nov hobi. In če me kdo vpraša, ali se bom še udeležila kakšne podobne delavnice, naj pogleda naslov. V njem piše, da je to moja prva, ne pa zadnja foto delavnica.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Spoznajmo leče in objektive<\/b><\/a>
12. november 2009<\/i>
Boris Šalej<\/i>
Večina fotografov od svojih objektivov pričakuje preveč. Marsikdo si že predstavlja, da mora ceneni kit objektiv risati povsem ostro. Toda plastični materiali in steklo so zelo hudomušni in le najboljši (najdražji) objektivi so dovolj kakovostno korigirani, da do večjih napak ne prihaja. Spoznajmo napake leč in objektivov!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Toskanski griči - reportaža (september)<\/b><\/a>
18. september 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
V Toskani se fotografu življenje ustavi. Za vsakim ovinkom, za vsakim hribčkom je treba s fotokamero ujeti trenutek. Torej ni hitenja, ni spoznavanja mest, cerkva, fresk. Ostanejo samo fotografije. Na koncu tri dnevnega fotopotepanja pa je vsem v mislih, kdaj v Toskano ponovno.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sozvočje z naravo<\/b><\/a>
22. avgust 2009<\/i>
Ana Žužek<\/i>
Moja največja ljubezen je fotografiranje zanimivih in neobičajnih dogodkov. Najraje fotografiram živali in rastline okoli sebe. Prijateljujem s siničkami, ki priletijo na zajtrk na naš domači balkon. Koščke zdrobljenih orehov mi vzamejo z dlani, najdejo pa jih tudi v mojem žepu, zelo rade mi vzamejo kakšen košček kar iz ust ter sedejo na glavo, kadar je vrsta predolga.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Polarizacijski filter - odličen fotografski pripomoček<\/b><\/a>
11. avgust 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Kar v uvodu naj povem, da polarizacijski filter ni namenjen stalni uporabi kot lahko izkoriščamo zaščitne ali UV filtre. Polarizacijski filter ima ozko omejeno možnost uporabe in fotograf se ga nauči pravilno uporabljati na podlagi lastnih izkušenj. Predvsem pri hobi fotografih je vidno, da je polarizacijski filter trdno pričvrščen na objektiv tudi v pogojih, ki ne omogočajo izkoriščati njegovih zmožnosti in marsikdo niti ne ve, da ga je za določen efekt potrebno vrteti.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Filtri v fotografiji - Kaj uporabiti in katere izbrati<\/b><\/a>
10. avgust 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ob nakupu filtra lahko naredimo napako, ker zaradi napisa »coated« izberemo cenejšega, nato pa ugotovimo, da je nanos proti odboju svetlobe samo na eni strani filtra. S takimi filtri izgubimo še vedno od štiri do pet odstotkov svetlobe. Zato se ob nakupu filtra iz nižjega in srednjega cenovnega razreda vedno pozanimajte, ali je antirefleksijski nanos na obeh straneh, v večini primerov na to kaže zapis MC (multi coated).<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Čiščenje sprednje leče ali filtra<\/b><\/a>
8. avgust 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Izkušeni fotograf pogleda lečo ali filter, da se prepriča, ali na njej ni večjih trdnih drobcev, dahne na lečo ali filter in s čistim robcem, krpico, ali z delom majice očisti umazanijo. To je sicer »kavbojski« nasvet, a preizkušeno deluje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotoknjige - nova prihodnost za naše spomine<\/b><\/a>
10. julij 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Prav počitniška fotografija je tista, ki bo v letošnjem letu premaknila izpis fotoknjig v še krepko višje številke. Za to bo avgustovska e-Fotografija v večji meri namenjena fotoknjigam.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija v industriji<\/b><\/a>
19. junij 2009<\/i>
Željko Božić, prevod Miran Amon<\/i>
Fotografija komponent industrijskega obrata je izključno dokumentarna, zato je odločilnega pomena, da je tehnično dobra. Fotografija mora biti ostra in pravilnih barv.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Svetlobni obroči, skodelice in mehčalci<\/b><\/a>
3. junij 2009<\/i>
Alan Orlič<\/i>
Gospodinjske pripomočke bomo pustili ob strani in se posvetili dodatkom za izmenljive bliskavice, ki z veliko hitrostjo pridobivajo na veljavi. Za začetek makro oziroma obročaste bliskavice, dva pristopa za en končni učinek. Orbis je novinec na tem področju in je drugi proizvajalec, ki se je lotil pretvorbe klasične izmenljive bliskavice v obročasto. Pristop je malce drugačen, kot ga ima Ray Flash, saj zahteva držanje bliskavice v roki oziroma postavitev na stativ. To pomeni, da z bliskavico upravljamo daljinsko oziroma uporabimo povezovalni kabel. S tem so se rešili dodatnega odboja, obroč je lahko večji in s tem tudi malce težji, a ne obremenjuje glave bliskavice, kar je najbolj pomembno.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotonatečaj " Okrivamo lepote Slovenije" - Podelitev nagrad<\/b><\/a>
29. maj 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
28. maja ob 17h, je bilo v Mercator centru v Dravljah komentiranje najboljših fotografij iz natečaja \"Lepote Slovenije\". Najboljših šest avtorjev je bilo tudi nagrajenih.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografska razstava Galerije e-Fotografija \/ Fotoreportaža<\/b><\/a>
28. maj 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
15. maja je bila v galeriji Glince otvoritev razstave fotografij, ki so sodelovale v izboru za fotografijo leta.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Namibija \/ fotografski raj<\/b><\/a>
1. maj 2009<\/i>
Zvone Šeruga<\/i>
Vsako jutro eno uro pred sončnim vzhodom se odpre zapornica, skozi katero se desetine težkih zapodi skozi vse ožjo dolino med sipinami do Sossusvleija. Namib je ... ja, Namib je blagoslov za oči. In paradiž za vsakogar, ki mu je fotoaparat nadaljevanje duše.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija leta 2008 Galerije e-Fotografija in najava razstave 15. maja ob 18h<\/b><\/a>
30. april 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Letos smo glavno besedo dali uporabnikom galerije. Vsak registrirani uporabnik je lahko oddal glas za njemu najboljšo fotografijo. Največ glasov je dobila fotografija avtorja Savinjcan, z naslovom Prihajam k tebi. 15. maja bomo v galeriji Glince v Ljuljani odprli razstavo vseh fotografij, ki so sodelovale v ožjem izboru.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nagrajene fotografije \/ fotonatečaj "Fotografija iz vseh vremenskih pogojev in zahtevnih terenov"<\/b><\/a>
20. april 2009<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Izmed več kot 500 prispelih fotografij smo jih izbrali šest, ki lepo prikazujejo izbrano temo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kako ravnati z baterijami?<\/b><\/a>
16. april 2009<\/i>
RT-TRI d.o.o.<\/i>
V današnjih časih smo v svojem zasebnem in službenem življenju neprestano obkroženi z raznoraznimi »tehnološkimi« pripomočki in napravami od mobilnega telefona, MP3 predvajalnika, digitalnega fotoaparata, prenosnega računalnika pa do preproste stenske ure. Vse te naprave za svoje delovanje potrebujejo vir energije v obliki baterije. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nasveti za arhiviranje - Who fails to prepare – prepare to fail!*<\/b><\/a>
9. marec 2009<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
*Kdor se ne pripravi, je pripravljen na napako! V vojski je vsaka napaka lahko usodna, zato vojaški trenerji to ves čas med šolanjem zlepa ali zgrda marincem vbijajo v glavo, kajti le njihova spretnost jim zagotavlja preživetje v spopadu ali akciji.
Ustrezna pripravljenost pa nam tudi na našem foto ali video področju omogoča preživetje – naših bolj ali manj dragocenih vtisov, zapisov, umetnij ali vizualnih dokumentov.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Analogna TV izumira<\/b><\/a>
25. februar 2009<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Mnogi TV sprejemnik so ostali črni, med skoraj tri tisoč ameriškimi TV postajami pa jih več kot polovica sedaj že oddaja digitalno. Obama se še ni dobro znašel na oblasti, ko je že moral reševati prvi veliki nacionalni problem.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografiranje plesa - turnir<\/b><\/a>
12. februar 2009<\/i>
Željko Božić; prevod: Sanja Berend<\/i>
Prvi pogoj je kamera z dobro sliko pri visoki občutljivosti, kar pomeni, da vstopni razred DSLR-ja ni zmagovalna kombinacija. Hobi razred je lahko uporaben v primerih, ko imamo boljšo razsvetljavo. To je v primeru, ko je dvorana bolj svetla ali takrat, ko lahko uporabljamo bliskavico. Uporabimo jo lahko, če smo med publiko, vendar, če imamo dostop do plesnega odra, plesalci nad tem niso navdušeni, saj jih bliskavica zaslepi.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Test baterij, drugi del<\/b><\/a>
26. januar 2009<\/i>
Željko Božić, prevod Miran Amon<\/i>
V prvem delu testa smo pokazali, katere baterije od obstoječih proizvajalcev so za katere namene najbolj primerne. Zdaj smo pod istimi pogoji testirali še nekaj proizvajalcev in dopolnili tabelo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija in turizem (nove možnosti za fotografa)<\/b><\/a>
5. september 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
K meni je prva ponudba sama od sebe prišla leta 2002. V lastni režiji sem šel v Oslo na konferenco preizkuševalcev fotografske opreme. Med iskanjem hotela v lokalni turistični agenciji sem v elektronski pošti dodal tudi povezavo do svoje spletne strani. Naključje, sreča ali želja po fotografijah prav iz zimskega obdobja je prinesla prvo ponudbo. V zameno za vaše fotografije je bivanje v hotelu brezplačno, je pisalo ob koncu odgovora na moje povpraševanje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Namesto filmov kupujte diske!<\/b><\/a>
27. avgust 2008<\/i>
Velko Jukič<\/i>
Če je nekoč veljalo, da smo kupovali filme pa sedaj velja da fotografi in video snemalci izdatno kupujemo računalniške diske - vseh vrst, tipov, oblik in priključkov, vsak po svojih željah, potrebah ali okoliščinah.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija iz ptičje perspektive<\/b><\/a>
17. avgust 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Gledalec prostorske slike ima dejansko občutek, da je v prostoru samem. Vendar obstaja močna omejitev. Fotograf je primoran fotografirati iz višine njegovega pogleda, t.j. pozicije klasičnega stativa. Bogdan je sedaj to omejitev krepko presegel. Najprej s sedem in 15 metrskim stojalom, nato z novostjo, ki ni še razširjena niti v svetu. Zdaj nam lahko prikazuje preko fotografije, naše sanje. Prostorski pogled iz ptičje perspektive.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Težave s fotografsko opremo \/ Avtomatsko ostrenje (AF)<\/b><\/a>
8. avgust 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ni malo fotografov, ki ob pogledu na svoje prve fotografije zajete s kamero DSLR dobesedno onemijo. Gledajo in gledajo sliko, a kako to, da ni vse ostro. Kompaktna kamera jim je v domeni družinsko\/popotniške fotografije, za domači fotoalbum nudila prav to. Vendar je treba spoznati še druge zakonitosti. Globinska ostrina in njena kontrola je eno izmed zelo pomembnih področij v fotografiji.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Morska Katrca, 2008 - e-Fotografija druženje<\/b><\/a>
4. avgust 2008<\/i>
Aleš Borlak<\/i>
Morska Katrca je bila zopet odlično pripravljena, za kar gre zahvala predvsem Mateju, prav tako vsem ostalim, ki so pomagali pri tem projektu. Ob misli na hrano in druženje le ena misel, še večkrat!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Težave s fotografsko opremo<\/b><\/a>
1. avgust 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Mislim, da bodo ti članki zanimivi za vse uporabnike kamer DSLR (kot tudi kompaktnih fotokamer), saj se lahko slej kot prej so očijo z enakimi ali podobnimi težavami. Kupci se vračajo nazaj k trgovcu, ti jih napotijo k zastopniku in vse skupaj konča na servisu. Tako si stojita nasproti kupec in servis (najslabša možna kombinacija), ki pa ne zna in ne more tehnično odpraviti vaših težav.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
RAW ali JPEG v tisku \/ Branje za vse, ki bi radi sodelovali v tisku<\/b><\/a>
20. julij 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Zapis RAW ima torej opazne prednosti in lastnosti za končen odličen produkt. Ni pa edina ali nujna možnost za visoko kakovost izpisa, kar že vsa leta pišem in predavam. Samo to sem želel povedati s tem zapisom. Vsakdo naj v resnih razpravah razlaga tisto, v čemer se odlikuje, drugo pa naj prepusti drugim. Oziroma vedno na primer povejmo, to je moj način dela, take so zahteve za naše tiskovine, drugim pa pustimo, da lahko tudi na drugačen način pokažejo svojo tehnično kakovost ali izrazno vrednost.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Leto 2008, leto fotografinj!<\/b><\/a>
12. februar 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
V uvodniku 32. številke revije e-Fotografija sem zapisal ta naslov in mnenje. Meseca maja sem bil na Nizozemskem in Belgiji. V juniju na Norveškem. In ob pogledu na fotografinje sem samo dobil potrditev kako prav sem predvidel.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotopotep \/ Reportaža iz našega potepa po Maroku<\/b><\/a>
10. julij 2008<\/i>
Marko Petrič<\/i>
Naš že drugi e-Fotopotep je za nami. Tokrat smo se potepali po Maroku. Marko Petrič nam že predstavlja fotoreportažo iz te zanimive a peklensko vroče poti. V pripravi pa sta že fotopotepa po Balkanu in Kambodža, Laos, Tajska.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Test baterij<\/b><\/a>
27. junij 2008<\/i>
Željko Božić, prevod Sanja Berend<\/i>
O polnljivih baterijah je napisano že veliko tega, v tokratnem testiranju pa bomo poskusili odgovoriti na najbolj pogosta vprašanja: kako jih polniti, kako jih prazniti, kako jih uporabljati, da bi čim dlje trajale, kateri proizvajalec je boljši, ali sploh obstajajo razlike med tehnologijami in kateri tip baterije je bolj primeren za posamezni tip potrošnika?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Predstavitev kompaktnih kamer na našem trgu (junij 2008)<\/b><\/a>
18. junij 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Kaj kupiti? Vsaka ima svoje dobre, kot slabe plati. Prav tako ima lahko vsak kupec svoje kriterije. Bistveno je, da se osredotočite na lastnosti, ki jih potrebujete. Če je to cena, enostavnost rokovanja, fotografiranje pod vodo, zunanje iskalo ali močan široki kot, to tudi iščite.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Koncertna fotografija - Polna doza adrenalina<\/b><\/a>
14. junij 2008<\/i>
Miro Majcen<\/i>
Nekdo je nekoč zapisal, da velja fotografiranje koncertov za nekaj težjega. Sam ne vem, ali bi se s tem strinjal ali ne, dejstvo pa je, da tako, kot vsaka zvrst tudi tukaj naletimo na specifike. Začne se že pri sami organizaciji fotografiranja.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kamera1 ali kamera2, to je zdaj vprašanje?<\/b><\/a>
26. maj 2008<\/i>
Franc Vrtačnik<\/i>
Kaj je sploh odločanje? V osnovi je odločanje proces, pri katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Eden izmed principov odločanja je večparametrsko odločanje, pri čemer govorimo o takšnem procesu, ki naj bi zagotovil dovolj znanja za dobro odločitev ter zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotokamere DSLR na našem trgu (maj 2008)<\/b><\/a>
20. maj 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Fotograf, ki si kupi kamero razreda SLR zato, ker misli, da je samoumevno, da bodo fotografije same po sebi višje kakovosti, pa je naredil veliko napako. Že pred tremi leti, po prihodu kamere Canon EOS 350 na trg, se je hitro videlo, da mnogi kupci niso bili kos njeni uporabi. Se kamere DSLR danes še obnašajo tako? Katere nam nudijo enostavno uporabo? Do kje je še njihova kakovost? Je njihova cena upravičena? Katere so glavne pasti kamer iz razreda SLR? Ali poznamo njihovo pravo uporabniško vrednost? Na ta in še ostala vprašanja vam bom poizkušal odgovoriti v naslednjem članku.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovenski fotografi - Aleš Fevžer<\/b><\/a>
1. maj 2008<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Aleša poznamo tudi drugače. Njegova ČB dela z nič kaj športno tematiko sem še kot najstnik in fotoamater spremljal na razstavah in foto katalogih. Zato je prav, da našega vodilnega športnega fotoreporterja tudi vi spoznate iz smeri, ki so jo za njega niti predstavljali niste.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija leta 2007 v Galeriji e-Fotografija<\/b><\/a>
1. marec 2008<\/i>
Oskar Karel Dolenc - Oki<\/i>
Leto je okoli in spet je pred nami lepa bera dobrih fotografij. Tematika je bila v končnem izboru obiskovalcev galerije kar pestra in tako je na nas žirante padel dokončni izbor.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotoknjiga - AlbumNaredi.si<\/b><\/a>
6. februar 2008<\/i>
Robert Gajšek<\/i>
V Sloveniji izdelujejo fotoknjige tudi v Velenju. Za spletnim portalom http:\/\/www.albumnaredi.si\/ stoji ugledno podjetje za komunikacijske rešitve AV Studio iz Velenja.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike IV.del \/ Polarizacija, ki s politiko nima veze<\/b><\/a>
30. januar 2008<\/i>
Jernej Filipčič \/ fotosfera.eu<\/i>
Vzemite konec daljše vrvi in ga zanihajte. Valovanje bo potovalo naprej vse do njenega konca (če ga nekaj ne bo prej zadušilo). Na podoben način potuje tudi svetloba.
Sedaj pa speljite vrv skozi navpično režo. Idealna bo tista od ograje, lahko pa uporabite tudi priprta vrata. Dokler boste s koncem vrvi nihali navpično, se seveda ne bo zgodilo nič, saj se vrv itak ne dotika robov reže. Če boste pa začeli nihati vodoravno, bodo robovi reže preprečili, da bi se valovanje širilo naprej.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Obisk podjetja CeWe - Fotoknjige<\/b><\/a>
30. januar 2008<\/i>
Robert Gajšek<\/i>
Fotoknjige so novejši produkt, število naročil se strmo dviga. Ne morem pa predvideti, ali bo to šlo na račun izdelave klasičnih fotografij, ali pa bodo uporabniki natisnili svoje fotografije, ki bi ostale na CD-jih in na trdih diskih. Fotoknjiga namreč ni čista zamenjava za fotografijo, kajti pri knjigi ste lahko bistveno bolj kreativni.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DxO Optics Pro 5 \/ program za RAW datoteke<\/b><\/a>
19. januar 2008<\/i>
Alan Orlič<\/i>
Marsikdo, ki fotografira v RAW načinu, že ve, kaj lahko iztisne iz njega. Včasih je dovolj nastavitev beline ali popravljanje osvetlitve, drugič je pomembneje iztisniti zadnji bit in ga izkoristiti sebi v prid.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Rockenrol pod Pohorjem<\/b><\/a>
16. januar 2008<\/i>
Davor in Helena Lovinčič<\/i>
Na forumu e-fotografija je Nikon povabil člane foruma, da kot gostje fotografirajo vragolije kolesarjev na svetovnem prvenstvu UCI Mountaine Bike World Cup tekme v Mariboru. Skupinica srečnih izžrebancev smo se na sončno septembrsko soboto podali na izjemno zahtevno avanturo – ujeti v objektiv čim več adrenalinskih prizorov na Pohorju. Da bi ne streljali kar vsega počez nas je Matjaž Intihar zbral ob jutranji kavici in nas vpeljal v skrivnosti športne fotografije z instant tečajem.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Adobe Photoshop Lightroom – močno orodje<\/b><\/a>
15. januar 2008<\/i>
Samo Hajtnik<\/i>
Ne želim se razpisati o prvem vtisu nad tem Adobovim proizvodom, ker je bilo o tej temi prelitega že kar nekaj črnila. Ravno danes mineva 25. dan, odkar »mučim« preizkusno verzijo Lightrooma in priznam, resno razmišljam o nakupu. Lightroom je, resnično, kot pravijo pri Adobe-ju izdelek, ki so ga kreirali fotografi za fotografe.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj je RAW?<\/b><\/a>
20. december 2007<\/i>
Boris Šalej<\/i>
V literaturi sem našel nekatere različice notranje strukture fotoaparata. Prva stvar, ki je drugačna od analognih fotoaparatov, je senzor ali tipalo. Delovanje senzorja ni povsem jasno, zato brskam po literaturi in najdem mnoge zanimivosti. Spoznam, da je senzor elektronski element, ki je zmožen sprejeti svetlobo in jo pretvoriti v električni impulz. Senzor ni občutljiv za barve, zaznava pa različne stopnje svetlobne jakosti.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto tehnika skozi čas \/ Čas novosti in streznitve<\/b><\/a>
17. december 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
V vsej zgodovini fotografije si je na začetku vsak posameznik (kot pozneje podjetje, ki je izdelovalo fotokamere) izdelal nek načrt oziroma smernice o tem, kaj in kako izdelovati. Na koncu pa je merilo jasno. Strategija mora prinesti dobiček. Čim manj ga je, tem bolj se oddaljuješ od močnega ponudnika fotokamer SLR in celotnega sistema, s tem pa izgubljaš vse več uporabnikov. Kakšen je konec, se ve.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zadnji EOS \/ Teza, ali grška bajeslovna bajka o mojem zapisu, v želji hitrejšega napredka<\/b><\/a>
8. december 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Danes, ko je celo v profesionalnem svetu kamer predvsem Nikon povsem ujel in v določenih elementih prehitel Canon pa lahko rečem, da je sistem EOS (Electro-Optical-System) prišel do svojega tehnološkega konca. Samo evolucija sistema se dolgoročno nikoli ne izkaže za pravilno odločitev. Konec koncev Canon to najbolje ve. Saj so prav z revolucijo v AF sistemu prehiteli Nikon tudi v profesionalni tehniki. A danes?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Laboratoriji organizacije DIWA se osredotočajo na kakovost slike<\/b><\/a>
3. december 2007<\/i>
DIWA Labs<\/i>
Organizacija DIWA Awards že leta in leta uporablja postopek za testiranje kakovosti kamer, ki je neprestano podvržen nadzoru kakovosti. Tako je vključen točkovalnik, na katerem se ocenjuje več kot 200 podrobnosti o vsaki kameri.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nikon Solutions Tour<\/b><\/a>
13. november 2007<\/i>
Žiga Intihar<\/i>
Konec septembra smo v Sloveniji dobili prve člane Nikon profesionalnega združenja (NPS). V mesecu novembru je Nikon Slovenija že povabil člane NPS v tujino na sejem Nikon Solutions na Dunaju.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sony Alpha 700 - predstavitev kamere v Ljubljani<\/b><\/a>
8. november 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Sony Slovenija je danes pripravil predstavitev kamere Sony Alpha 700. Predstavitev pomeni tudi začetek prodaje kamere pri nas. V prijetnem ambientu ljubljanskega gradu je Sony pripravil zanimivo in za fotografsko sceno drugačno predstavitev.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotografija in foto knjige \/ Fotografski izlet<\/b><\/a>
23. oktober 2007<\/i>
Robert Gajšek<\/i>
Ko smo pred enim letom prispeli na Photokino v Koeln, nas je Matjaž Intihar že v uvodu opozoril na najpomembnejše novosti, ki so predstavljene na sejmu. Ena od teh so vsekakor bile fotoknjige. Sedaj imamo vrhunski stroj HP Indigo tudi v Sloveniji. Takšen stroj je vsekakor vreden ogleda, zato je e-Fotografija v soboto, 20.10.2007 pripravila strokovno ekskurzijo v Lendavo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Mednarodni Foto Extempore - Novigrad<\/b><\/a>
4. oktober 2007<\/i>
Željko Božić<\/i>
Od 27. 9. do 30.9. 2007. se je v Novigradu (Istrskem) odvijala tretja foto manifestacija pod imenom Foto Extempore. Foto Extempore je bil z mednarodno udeležbo, fotografi su prišli iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne Gore, Avstrije, Italije, Nemčije, Španije in Češke. Urednik hrvaške internetne strani e-Fotografija.hr Željko Božić kateri je bil tudi med povabljenimi je pripravil o Ex Tempore v Novigradu zanimivo reportažo. Drugo nagrado, 7 dni letovanja v Hotelu Rotonda je dobila Darinka Mladenovič, Slovenija. Zanimivo je da je isti dan dobila še dve nagradi na izložbi u Đurđevcu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kjer se Nikon kamere rodijo \/ Nikon Sendai<\/b><\/a>
10. september 2007<\/i>
Matjaž Intihar, fotografije Nikon<\/i>
Ko sedaj primem kamero v roke vem, da je šla čez nekaj deset parov rok in da je vse skupaj še vedno ročno sestavljanje. V teh primerih pa je končna kontrola ključnega pomena. Sedaj lahko še trdneje zagovarjam, da je kakovost delov in sestavljanja bistveni element, ki kasneje govori o kakovosti celotne kamere. V tem pa elementu pa nam je prav Nikon vedno nudil največ.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zrcalno-refleksne kamere (DSLR) vstopnega razreda na našem trgu<\/b><\/a>
5. avgust 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Najboljše kamere ni in je nikoli ne bo. Vsaka ima nekaj lastnosti, ki si jih želijo nekateri izmed kupcev. In če ima želena kamera prav to potrebno lastnost, potem še toliko hvaljene druge lastnosti, ki jih ta kamera nima, izgubijo v celoti svoj pomen. Zato naj za konec še enkrat poudarim, da si izberite kamero za svoj način fotografiranja in globino svojega žepa. Pred nakupom preberite nekaj preizkusov, povprašajte več lastnikov kamer DSLR in se posvetujte s trgovcem. Čim več je mnenj in nasvetov, tem lažja je lahko vaša izbira. Sam sem vam želel s tem člankom podati širše, čim bolj nevtralno mnenje o kamerah in njihovih lastnostih. Zdaj je izbira kamere odvisna samo od vas. Verjamem, da boste izbrali pravo!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nikon D3 in D300 - prvi občutki<\/b><\/a>
23. avgust 2007<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Nikon je danes v Tokiu 150 novinarjem iz vsega sveta predstavil dve DSLR kameri (D3 in D300) in 5 novih objektivov (14-24mm f\/2.8, 24-70mm f\/2.8, 400mm f\/2.8, 500mm f\/4 in 600mm f\/4). Moj današnji zaključek je, da je po mojem mnenju Nikon ponovno v sedlu dobrega konja in da je začel resno dirko za primat v DSLR razredu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Na robu civiliziranosti! (Jazz festival Cerkno)<\/b><\/a>
13. avgust 2007<\/i>
Tekst Leon Megušar - zmiki, foto Katja Mrak in Leon Megušar<\/i>
Kljub temu, da pišemo za fotografsko revijo, konec koncev smo dobili akreditacijo preko e-Fotografija, bomo debato o zakonitostih koncertne fotografije prepustili drugim, na tem področju uveljavljenim in priznanim avtoritetam, ki jih lahko vedno najdete v temah našega foruma. Če ste se odločili za koncertno fotografijo, vam je verjetno znano, da se pogoji za fotografiranje na koncertnih prizoriščih ne uvrščajo ravno v kategorijo idealni. Iskanje kompozicije motiva s podivjanim glasbenikom, v množici svetlikajočih se motečih elementov in svetlobnih virov zahteva – tako kot vsaka zvrst fotografije - določene izkušnje, primerno opremo in predpripravo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike III.del \/ Svetlobna moč in goriščna razdalja objektivov<\/b><\/a>
13. avgust 2007<\/i>
Jernej Filipčič - Remi<\/i>
Predstavljajmo si homogeno svetlo telo kvadratne oblike, ki na je na fotografiji ravno prav osvetljeno in zasede 10x10 pixlov. Če podvojimo goriščno razdaljo, bo podvojena tudi povečava in bo naše telo zassedlo 20x20 pixlov, torej štirikrat večjo površino. Če hočemo, da je še vedno ravno prav osvetljeno, mora priti skozi objektiv štirikrat več svetlobe. Da bi prišlo štirikrat več svetlobe, mora biti odprtina objektiva dvakrat večja.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj in kako izbrati v široki ponudbi fotokamer?<\/b><\/a>
5. avgust 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
V kompaktne kamere že prihajajo 12-milijonska tipala. V teoriji to pomeni, da iz njih lahko sliko povečate v prave plakatne velikosti. To ločljivost med kamerami DSLR za zdaj dosegajo le tri kamere. In ne samo to. Tipala v kamerah DSLR so občutno večja kot tista v kompaktnih, in če bi v kamero DSLR s tipalom polne velikosti formata 35 mm dodali tipalo s tako gostoto točk, kot jo imajo današnje 12-milijonske kompaktne kamere, bi kamera DSLR nudila že več kot 100 mio. točk. Tu tudi laik brez razlage lahko ugotovi, da je pri visoki kakovosti slike zelo pomembna tudi velikost točke na tipalu. Še enkrat več lahko vidimo, da je za kupca številka pomembnejša od končnega rezultata. Sam zato med kompaktnimi kamerami niti ne poudarjam več toliko kakovosti slike.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Interju z g. Koichiro Yamada, Nikon Gmbh, vodja za Nizozemsko, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo<\/b><\/a>
16. julij 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
V prvih mesecih letošnjega leta je Nikon postal preko prodajnih akcij in oglaševanja močno bolje viden in prepoznaven tudi v segmentu kompaktnih kamer. Vsaka večja investicija pa se mora tudi izkazati in upravičiti. Zato je v sredini julija v Slovenijo prišel direktor Nikon Gmbh iz Nemčije, gospod Koichiro Yamada, kateri je odgovoren za trge držav Nizozemska, Nemčija, Avstrija in sedaj tudi Slovenije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon 50 let v Evropi \/ "We Speak Image"<\/b><\/a>
8. maj 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Za podjetje Canon je letošnje leto z okroglimi obletnicami izredno bogato. 10. avgust 1937 je uradni ustanovitveni datum podjetja na Japonskem. Leta 1957 so v Švici, Geneva odprli prvo evropsko podružnico (Velika Britanija ni bila všteta). Leta 1977 so predstavili prvi barvni kopirni stroj. Leta 1987 prvo EOS zrcalno refleksno kamero. Torej lahko reče, da letos praznujejo 70 let od ustanovitve, 50 let delovanja v Evropi, 30 let od pričetka prodaje barvnega kopirnega stroja in 20 let od začetka prodaje fotografom zelo poznane serije kamer EOS.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike \/ Je svetloba valovanje ali pa je sestavljena iz delcev?<\/b><\/a>
24. april 2007<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Doslej smo svetlobo obravnavali kot žarke, torej kot da bi bili nekašni potujoči delci. Sicer vemo, da je svetloba dejansko sestavljena iz delcev, ki jih imenujemo fotoni, vendar pa se ti v določenih pogojih obnašajo popolnoma drugače, kot bi si to predstavljala zdrava kmečka (ali pa fotografska) pamet.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kako izdelati svojo foto knjigo?<\/b><\/a>
17. april 2007<\/i>
Robert Gajšek <\/i>
V prejšnji številki e-fotografije sem pisal o foto knjigah, ki sem jih spoznal letos na Photokini v Kolnu. V zadnjem času je za ta način prikaza svojih najboljših fotografij precejšnje zanimanje. Naredil sem 10 foto knjig. Lahko rečem, da si jih je ogledalo več ljudi, kot katerikoli moj album. Možnosti niso samo v družinski fotografiji ampak tudi v obrti, kjer lahko obrtniki na preprost, poceni in všečen način strankam pokažejo svoje izdelke.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Reportaža iz foto delavnice »z višine« \/ fotografiranje iz balona<\/b><\/a>
11. april 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
22.4. bo ponovitev delavnice. Očitno bo tudi ta v samo treh dneh zapolnjena in če nam bo vremo služilo bomo v maju naredili še dodatno. Kam pa nas bo tokrat veter ponesel, pa bo za vse vključno s pilotom do tistega jutra skrivnost. Prav v tem je tudi čar poleta z balonom. Seveda pa za fotografa pot vetra ni ovira, da ne bi užival prečudovite motive, ki se mu sami od sebe odpirajo na katero koli stran neba nas veter nese.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovenski fotografi intervju - Veljko Jukič<\/b><\/a>
4. april 2007<\/i>
Nina Urek<\/i>
Zadnja leta sem vendarle imel prvovrsten status na vseh dirkah F1, letos pa sem doživel zadnje priznanje – FIA me je določila v izbrano skupino 50 fotografov, ki sme – izmenoma – v bokse tudi med postanki za dolivanje goriva in zamenjavo gum. Zaradi velike možnosti, da se zgodi nesreča ali požar je pristop izredno omejen, saj je na dirki v boksih – po pravilu rotacije - lahko le 5 fotografov naenkrat, praviloma le iz najpomembnejših svetovnih medijev. Prej mi je to bilo popolnoma nedosegljivo, sedaj pa to več ne doživljam kot pravico, ampak bolj kot priznanje za dolgoletno vztrajno delo – jutri se lahko upokojim iz F1 ali zamenjam panogo ter prevzamem, denimo mesto producenta na TV – pa bom do konca življenja s ponosom lahko zatrdil, da sem se s svojim delom uspel prebiti v najožjo svetovno elito F1.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Preveč dobrega škodi<\/b><\/a>
18. marec 2007<\/i>
Jože Svetičič<\/i>
To ni test kateregakoli objektiva, omenjenega v tem članku. Če je to tisto, kar vas zanima, lahko takoj nehate brati, ker ne boste izvedeli nič za vas zanimivega. Pred časom sem naredil par fotografij s Canonovim objektivom EF 85\/1,2 L USM. Njegov manjši brat, EF 85\/1,8 mi je strašno dobro poznan. Konec koncev je to moj najljubši objektiv – majhen, lahek, solidno izdelan, optično dober, ozadje pa zamegli tako lepo, da človeka prav prime, da bi namenoma zgrešil fokus. In vse to za kakih 350 EUR.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
S kolesom po Južni Ameriki - ZA NAS AVANTURA, ZA DOMAČINE ŽIVLJENJE<\/b><\/a>
15. marec 2007<\/i>
Urška Andrejc<\/i>
Čeprav se je najina prva velika kolesarska potovalna avantura končala že pred nekaj časa, tukajšnje bivanje še vedno preštevam v kolesarskih kilometrih. Kako tudi ne po – 85 dneh preživetih na kolesu! Šele po takšni avanturi ti nekako postane jasno, koliko lahko doživiš v enem dnevu … na drugi strani pa ti da novo sliko o življenju – napetem, stresnem, hitrem, ki ga živimo tukaj. Tako spremeniš kakšno življenjsko načelo, kolo pa postane osnovno prevozno sredstvo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kilimandžaro, safari, Zanzibar in Olympus mju 725<\/b><\/a>
11. marec 2007<\/i>
Gregor Födransperg - Fedr<\/i>
Zanimiva in priročna novost v svetu kompaktnih fotoaparatov je vodotesnost. Ne le, da fotoaparatu ne škodi, če nanj pade nekaj kapelj dežja, ampak se c-725 SW lahko potopi kar pet metrov pod vodo. Poleg tega z njim pod vodo lahko celo fotografiramo. Na potovanjih je vodotesnost še posebej dobrodošla pri uporabi raznih čolnov in nestabilnih ladjic, pri ležanjih na pomolih z ogromnimi špranjami med deskami, pa tudi pri bolj ali manj nepričakovanih plohah in nevihtah.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove in tehnike fotografiranja XV.del \/ Fotolov Bavarski gozd<\/b><\/a>
25. februar 2007<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Za fotografiranje živali se moramo ustrezno pripraviti. Živali v parku živijo zelo podobno, kot tudi sicer v naravi, z istimi prehranjevalnimi navadami, kar upoštevajo tudi pri hranjenju živali. Živali v naravi izstopajo zjutraj in zvečer in nič drugače ni v parku. Podnevi običajno počivajo nekje v kritju gozda ali brloga, glede na letni čas in vreme pa se prikažejo na pašo ali hranjenje. Zato si moramo za fotografiranje narediti načrt in razporediti čas glede na posamezno žival.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija iz zraka (balona)<\/b><\/a>
25. februar 2007<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Do zdaj sem že fotografiral iz potniškega letala, vendar so bili posnetki bolj trenutni navdih nad motivom kot pa kak resen fotografski posnetek. Manjše panoramsko letalo mi zaradi majhnega okna ni omogočalo večjega zornega kota, pa tudi krila so v večini primerov vedno v kadru. Helikopter je bil še najboljša izbira, vendar nikoli nisem imel možnosti navezati se, stopiti na prečko in fotografirati prosto navzdol.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
AOC-jev hitri monitor<\/b><\/a>
15. februar 2007<\/i>
Anni d. o. o.<\/i>
Novi AOC 196V+ zmore prikazati sliko v ločljivosti 1.280x1.024 točk (WXGA) s svetilnostjo 300 kandel. Zmogljiva vgrajena elektronika obljublja vsega 2 ms odzivni čas na celotni površini zaslona (le-ta meri 38x30 cm), medtem ko znaša kontrastno razmerje zaslona odličnih 700:1. A bolj kot na tehnične podatke novi AOC stavi na svojo podobo in prikazano sliko.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Uporaba filtrov v fotografiji<\/b><\/a>
10. februar 2007<\/i>
Boris Šalej<\/i>
Pri fotografiranju pogosto uporabljamo razne pripomočke, ki služijo kot dodatna oprema. Za naše razumevanje si bomo skovali pojem:
Filtri so fotografski pripomočki, narejeni iz stekla, plastike ali nanošenih premazov iz želatine, ki prepuščajo določeno svetlobno valovanje na fotografski medij, če so dodani k objektivu preko posebnega držala ali pa so priviti na v naprej pripravljene navoje na objektivu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike II.del \/ Lom svetlobe<\/b><\/a>
10. februar 2007<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Opazujte žarek, ki potuje skozi center leče. Ta skozi oba prehoda snovi (zrak-steklo in steklo-zrak) pride pod istim kotom, tako da se ne odkloni. Kjer se ta premica seka z goriščno ravnino (na horizontalni razdalji b), se združijo vsi žarki. Da bi poenostavili grafične prikaze, bomo namesto vseh žarkov odslej večinoma prikazovali samo centralnega in seveda goriščno ravnino, tako kot zadnjič, ko smo prikazovali camero obscuro.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Melodrom, Gala Hala<\/b><\/a>
6. februar 2007<\/i>
Jože Svetičič<\/i>
Najprej nekaj o specifiki prizorišča. Ker sem bil na Metelkovi večinoma v terminalnih fazah žurk, v Gala Hali pa verjetno samo enkrat, je bilo vse skupaj zame precej novo. K sreči sem zaradi običajnih organizacijskih komplikacij (ne, ne organizatorjevih, mojih) šel že na četrtkov koncert, kar mi je omogočalo, da sem vsaj malo naštudiral prizorišče in obnašanje glasbenikov.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zgodovina fotografske opreme \/ Asahi Pentax (l. 1999)<\/b><\/a>
27. april 1999<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ideja se mi je porodila ob obisku sejma FOTO STIK (1998). Ugotovil sem, da se fotografi poosebljamo vsak s svojo priljubljeno fotografsko znamko. Prepričan sem, (zapisal leta 1999) da o novejših kamerah in primerjavah med njimi veste skoraj vse. O zgodovini in prispevku k razvoju fotografskih kamer pa vemo bolj malo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Novo, novejše, najnovejše?<\/b><\/a>
18. december 2006<\/i>
Dare Gliha<\/i>
Vendar pa dejansko vprašanje, zakaj vedno najnovejše, še vedno ostaja. Si znate na njega odgovoriti? Oziroma če se vprašamo drugače, kaj vas prižene do zamenjave mobilnega telefona za novejšega? Podobno velja tudi na drugih področjih – med katere sodi tudi fotografska oprema.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike I.del \/ Camera obscura<\/b><\/a>
5. december 2006<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Zakaj sploh rabimo sistem ostrenja (lečo, ogledalo ali pa tudi samo preluknjan karton) pred filmom? Zakaj ni dovolj, da film obrnemo proti sliki, da bi se ta pojavila na njem?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto book \/ Ko izginejo spomini!<\/b><\/a>
8. november 2006<\/i>
Robert Gajšek<\/i>
Velikokrat sem že prebral, da naj ne zaupam arhiviranja fotografij CD ali DVD medijem.. Vendar tega nisem verjel, dokler se mi pri odpiranju fotografije ni zgodilo naslednje...<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kam vodijo poti naravoslovne fotografije<\/b><\/a>
26. oktober 2006<\/i>
Boris Kozinc<\/i>
In kam po zahtevnejše motive? Ni treba prav daleč, za pozorne opazovalce zadostuje narava okrog domačega kraja. Pomembno je le, da se zaveš svojih sanj, potem se ti pot sama kaže pod nogami in tudi noben korak ni pretežak. Le za tiste, ki svoja prizadevanje ne pretkejo z ljubeznijo do narave, bo ustvarjanje fotografij kljub fantastičnim tehnološkim zmogljivostim ostalo le težaško delo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
SanDisk Extreme IV proti konkurenci \/ Test spominskih kartic<\/b><\/a>
11. oktober 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ko fotografiramo več posnetkov v nekaj sekundnih presledkih s kompaktno ali DSLR kamero, ponavadi sploh ne opazimo, da nam kartice omogočajo drugačne hitrosti glede zapisa podatkov. Šele ko želimo s kompaktno kamero posneti daljši kader video zapisa, pa se nam že lahko zatakne. Zapis se kljub pritisnjenemu prožilcu ustavi.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Efekt rdečih oči \/ Oko in bliskavica<\/b><\/a>
4. oktober 2006<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Teorija govori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1\/20 oddaljenosti motiva od kamere. Če fotografirate portret, ki je oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm. Večina današnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljeno od optične osi manj kot 5 cm. Tako že vemo, da se z manjšimi kompaktnimi kamerami težko izognemo učinku.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Photokina 2006 \/ Novi trendi v fotografiji<\/b><\/a>
3. oktober 2006<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
V letu 2006 pa se velika sprememba dogaja na področju obdelave fotografije. Za amaterskega fotografa preko programov (rdeče oči, prepoznavanja obraza, prepoznavanje motivov, popravljanje tonov) in boljših algoritmov v kameri ter množice novih programov za izdelavo kakovostne slike v fotolaboratorijih. Profesionalnim in zahtevnejšim amaterskim ponudnikom pa programska podjetja nudijo povsem nove možnosti.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove in tehnike fotografiranja XV.del \/ Joj, slaba slika!<\/b><\/a>
22. september 2006<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Lahko rečemo, da so nam bile osnove fotografije vse do prihoda digitalnega zapisa že položene v zibelko. Vedelo se je, kdo v družini uporablja fotokamero, kdaj in ob katerem dogodku se bo naredil posnetek ali dva, in predvsem, da je treba sliko izdelati v fotolaboratoriju. Od tam naprej pa se je ocenjevalo fotografijo. Danes pa?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Navigacija za "telebane" - 3. del: Vrste GPS-sprejemnikov<\/b><\/a>
25. avgust 2006<\/i>
Aleš Tomšič<\/i>
V prejšnjih delih smo lahko prebrali nekaj osnov o navigacijskih sistemih. Naslednja stvar pa je izbira GPS-sprejemnika, kjer imamo na voljo kar nekaj različnih možnosti, izbira pa bo predvsem odvisna od opreme, ki jo želimo uporabljati.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
(NE) VARNOST Lithium Ion (LiIon) akumulatorjev, zgodovina in posebnosti<\/b><\/a>
18. avgust 2006<\/i>
Mitja Eržen<\/i>
Lithium Ion, v nadaljevanju LiIon, je trenutno vodilna tehnologija vgrajenih akumulatorjev v večino modernih elektronskih napravah. S svojimi karakteristikami kot so visoka energijska gostota, visoka napetost, veliko število ciklov ter majhno samo praznjenje ob neuporabi ali skladiščenju, so LiIon akumulatorji neobhodno potrebni za delovanje prenosnikov, digitalnih fotoaparatov, kamer, MP3 playerjev, ter vse bolj tudi za modelarske makete letal in avtomobilov.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izbrati kompaktno ali zrcalno-refleksno kamero (SLR)?<\/b><\/a>
29. junij 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
In prišel je dan, ko sem se sam resno vprašal, ali naj s seboj na krajše potovanje vzamem zrcalno-refleksno ali manjšo in lažjo kompaktno kamero iz razreda 12-kratnega zuma. Fotografije potrebujem predvsem za objavo v spletu, povečave v velikosti 13 x 18 cm na fotopapir in za objavo v reviji. Za vse moje želje glede kakovosti vem, da me bo kompaktna kamera zadovoljila. Edino vprašanje je bilo, kako se bo kamera odzvala na potrebe po hitrosti fotografiranja.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Torbe in nahrbtniki<\/b><\/a>
26. junij 2006<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Osebno se marsikdaj odločim kar za dvojno rešitev. Opremo, ki jo manj uporabljam, spravim v nahrbtnik, objektive, ki jih v tistem trenutku pogosto zamenjujem, pa v torbo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
XIV.del \/ Shranjevanje in razstavljanje fotografij<\/b><\/a>
21. junij 2006<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Slike lahko služijo tudi za dekoracijo prostorov tako doma, kot raznih poslovnih prostorov in javnih zgradb. Vse to pa zahteva pravilno opremljanje slik.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sony Alpha \/ novi igralec v SLR svetu<\/b><\/a>
12. junij 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Od naprednega sveta umaknjenem delu maroškega pogorja Atlas je v večernih urah zadonel močan pok in nato še naslednji. Velik ognjemet je osvetljeval veliko črko Alpha in uradno je Sony napovedal dolg in močan boj za velik tržni delež v fotografskem SLR svetu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Navigacija za ‘’telebane’’<\/b><\/a>
25. maj 2006<\/i>
Aleš Tomšič<\/i>
...ali kako se s sodobno tehniko ni možno izgubiti<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kompaktne digitalne kamere so našle svojo pot<\/b><\/a>
19. maj 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Že vsa leta uporabe digitalne tehnike se je vedelo, da bodo kompaktne kamere postajale vse bolj domena nezahtevnih družinskih, popotniških ali poslovnih fotografov in da bo njihov namen uporabe enak kot smo ga poznali v analogni tehniki. Ti fotografi v kamerah ne iščejo »super« hitrosti, visoko kakovost slike in množico nastavitev. Za njih je pomembna predvsem uporabniška vrednost kamere in kakovost, ki zadovolji njihov pogled na fotografijo v domačem foto albumu ali na TV ali računalniškem zaslonu. Toda kot sem zapisoval že pred leti. »Kompakt je samo kompakt«! S svojimi večjimi ali manjšimi prednostmi ali napakami.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Malo drugačen pogled na podvodno fotografijo<\/b><\/a>
10. maj 2006<\/i>
Borut Furlan<\/i>
Kot rednemu obiskovalcu spletne strani e-Fotografija in podvodnemu fotografu s 27 letnimi izkušnjami je name pritegnil pozornost Matjažev članek \"Zaščitno ohišje za vašo kamero!\". Kmalu po tem ko sem ga prebral, sem Matjažu napisal e-mail v katerem sem mu hotel predstaviti še moj pogled na podvodno fotografijo. Matjaž pa me je v odgovoru prosil, naj za njegovo stran napišem prispevek o tem.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zaščita ohišja zrcalno refleksne kamere<\/b><\/a>
6. maj 2006<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
\"Nekatere najbolj izpostavljene dele foto kamere tudi prelimamo s posebnim zaščitnim trakom, da bi njihova mladost, zanesljivost in robustnost trajala kar čim dlje.\"
Takole je v tem zapisu zapisal naš priznani že več kot 20 letni fotograf Formule 1, ki dobro pozna kako se obdrži tehniko v dobri kondiciji. In zakaj je ta članek zanimiv? Kupiti rabljeno kamero na način, da pogledamo samo obrabljenost ohišja je lahko povsem napačen nakup.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Barvni prostori in druge malenkosti<\/b><\/a>
18. april 2006<\/i>
Franci Müller<\/i>
Barvni prostori, kaj je sploh to? Zakaj ne morem preprosto pritisniti na gumb in slika je gotova. No ja, saj je, samo ne tako, kot si to želimo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
XIII.del \/ Fotografiranje iz zraka<\/b><\/a>
14. april 2006<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Danes uporabljamo več načinov oziroma sredstev za snemanje iz zraka. Za začetek je to lahko pogled z visokega in strmega hriba, ki nam omogoča snemanje iz zračne perspektive.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zaščitno ohišje za vašo kamero!<\/b><\/a>
23. marec 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Adrenalin se preliva po krvi od trenutka, ko vodič zavpije: “Gremo!” Voda lije po obrazu; nekaj je potu, nekaj delčkov razbesnele reke, ki se ob skalnih čereh razpeni in sili k višku. Osem mož v gumijastem čolnu pa gara, vsi za enega, eden za vse. Šele potem, ko se čoln na mirnem delu reke na sipini umiri, se počasi umirja tudi napetost. Pogledaš navzgor po reki, po prevoženi poti in potihem zakolneš: “Mejduš!”<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto zanimivost \/ Objektiv brez zaščite?<\/b><\/a>
22. marec 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Mnogi fotografi veselo puščamo objektiv na kameri brez zaščite. Po pogovoru s serviserjem fotografske opreme tega ne počnem več.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Formula 1, demokracija in digitalizacija<\/b><\/a>
15. marec 2006<\/i>
Tekst in foto: Veljko Jukič<\/i>
In če se mora Šumi v zrelih letih učiti dirkaške ihtavosti in predrznosti, pa se morata (denimo) Alonso in Kimi učiti tudi trezne razsodnosti, umirjenosti in taktičnosti.
Tako se morajo tudi fotografi vseh generacij dopolnjevati vsak na (do sedaj) svojem in hkrati na sosednjem področju: stari fotografi se bodo morali čimbolj spoznati z novimi tehnologijami, ob vsem tem pa poiskati nove poslovne modela za uspešno delovanje v prihajajoči hiper-digitalni eri! Mladi avtorji, računalniški friki in naravni digitalni misleci pa bodo morali podati korak po korak na sovražnikovo področje klasičnih znanj in znanosti, pa »naštudirat« kakšen vpliv in pomen imajo velikost in nastavitev zaslonke, čas osvetlitve, točka ostrenja, žariščnica in perspektiva.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Histogram (Iskanje idealne osvetlitve po digitalno)<\/b><\/a>
12. marec 2006<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Moje mišljenje je, da se mora fotograf vsakič osebno odločiti, kaj mu je bolj pomembno. Če je najbolj pomemben del slike v senci, boste z veseljem žrtvovali detajle v oblakih, ne? Žrtvujte tisti del slike, ki vam je manj pomemben, ali ki ga lažje retuširate!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografija v prodajnih številkah za leto 2005<\/b><\/a>
27. april 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Trg, uvoznike kot trgovce dobro poznam, vem za cilje iz začetka leta, vem za približne tržne deleže, vem za dokaj realne številke glavnih akterjev na trgu, povlečeš celotno zgodbo skozi vse njih in zanimanja kupcev, pogledaš kako je in bo šlo vse skupaj v svetovnem trendu v naslednjem letu in dobiš “skoraj” popolne številke.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove tehnike fotografiranja XII.<\/b><\/a>
20. februar 2006<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Zelo pogosta, če ne že kar redna žrtev nizkih temperatur je svetlomer in vsa avtomatika v kameri, ker potrebujejo baterijo. Ta postane pri nizkih temperaturah šibkejša, poleg tega pa zaradi močne svetlobe v snegu in soncu tudi bolj obremenjena.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
e-Fotografija v oddaji TV Slovenija "Fotografija na slovenskem"<\/b><\/a>
19. februar 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Oddaja fotografija na slovenskem gre h koncu. Na sporedu je njen zadnji del, v katerem pa so že najavljeni novi fotografski trendi.(TVS1 ob 17.45)<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Objektivi Fish Eye (Ribje oko)<\/b><\/a>
16. januar 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Značilnost ekstremno širokokotnih objek­tivov je močno izbočena prva leča. Zaradi tega je uporaba navojnih filtrov nemogoča. Pri teh ob­jektivih upo­rabljamo želatinske filtre, ki jih pritrdimo na zadnjo stran ali notranjost objektiva. Nikkor 6mm jih ima že vgrajene v objektiv.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izbira kamere po točkah! (Članek iz leta 1997)<\/b><\/a>
14. januar 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Od nekdaj so se fotografi spraševali katero kamero v izbranem cenovnem in uporabniškem razredu kupiti. Kolikor je vprašanih toliko je lahko različnih odgovorov in nasvetov. A ena izmed možnih izbir in realnih ponudb se mi zdi med najbolj pristranskimi. To je izbira kamere po oceni v točkah. Leta 1997 sem v praksi preveril, kaj pomeni izbira kamere po točkah. Izbral sem najbolje ocenjeno in tisto najslabšo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sigma SD9 \/ Foveon X3 (članek iz leta 2002)<\/b><\/a>
11. januar 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ta članek je bil že leta 2002 objavljen na internetni strani, a pri zamenjavi serverja se je po nekaj mesecih objave izgubil. Še enkrat ga objavljam iz razloga, ker vsake toliko časa na forumu načnemo temo o Foveon tipalih. Ta so kar nekako zašla v pozabo, medtem ko so bila na predstavitvi po celem svetovnem tisku hvaljena v nebo. No, sam sem takrat podal \"malo\" drugačno mnenje. In po treh letih vse prav pride!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Objektivi \/ Eden ali dva? (test iz leta 1997)<\/b><\/a>
8. januar 2006<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Pred skoraj dvajsetimi leti (1987) sem se prvič seznanil z zoom objektivom, namenjenim večjemu delu foto­grafov. V tistem času so bili v hobi foto področju še izredno redki. Resni fotografi so zviška pogle­dovali na te začetke. Od takrat so ostali predsodki do zoom objektivov, ki sem jih tudi sam imel kar nekaj let.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Mobilni telefoni in fotografija (fotofoni)<\/b><\/a>
31. december 2005<\/i>
Matjaž Intihar, Dare Gliha<\/i>
Fotofoni, kot lahko tudi rečemo mobilnim telefonom z vgrajeno foto kamero, so postali sestavni del fotografije. V letu 2006 bodo že začeli zamenjevati kompaktne digitalne foto kamere nižjih cenovnih razredov. Ne pozabite, če ga boste danes zvečer imeli s seboj v žepu, da lahko z njim prav tako zabeležite zanimive trenutke in novoletno vzdušje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Bližnja fotografska preteklost<\/b><\/a>
28. december 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Nekaj mesecev manj kot 10 let je od tega, od kar so fotolaboranti in foto prodajalci na Canon spomladanski predstavitvi novosti prvič prisostvovali mojemu predavanju \"Digitalno prihaja\"! Vsi so zamahovali z roko, kje je še to!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
XI.del \/ Fotografske tegobe<\/b><\/a>
26. december 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Posebni problemi v fotografiji in teh ni malo, redkokdaj prestrašijo resne fotografe; ravno obratno, nemalokrat so dodatna vzpodbuda za dobro fotografijo. To je izziv, ki žene v preskušanje meja lastnih sposobnosti in meja vzdržljivosti fotografske opreme.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Še ena vojna - RAW ali JPEG?<\/b><\/a>
26. december 2005<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Ljudje se radi prepiramo. Sploh Slovenci. To je dejstvo. Radi prevzamemo neko mentaliteto, neko prepričanje, ki ga potem na vse kriplje zagovarjamo in hočemo vsem dokazati, da imamo prav. Pa naj bo to glede politične stranke, religije, narodnosti, nogometnega kluba, fotoaparata ali načina fotografiranja.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izdelajmo si fotografije (IV.)<\/b><\/a>
25. december 2005<\/i>
Tudi industrija se vse bolj zaveda, da je prišel čas izdelave fotografij na fotopapir. Sublimacijskih in kapljičnih tiskalnikov po ugodni ceni, s katerimi lahko natisnemo kakovostne slike za družinski fotoalbum, je čedalje več.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografije Matjaža KUNTUJA \/ Občutja v barvah<\/b><\/a>
24. december 2005<\/i>
Fotografija, pravijo, je najbolj realistična izmed umetnosti, a je lahko tudi pravi oblak fantazije, ki nam pomaga, da odkrijemo skrito lepoto stvari. In slike Matjaža KUNTUJA, ki uporablja hand coloring tehniko barvnih nanosov na črno bele fotografije, so prav to: fantazijske podobe resničnosti, porojene iz njegovih občutij in razpoloženj, ki mu jih narekuje izbrani motiv.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj se skriva za pojmom “Color management”?<\/b><\/a>
24. decemberr 2005<\/i>
Franci Müller<\/i>
V slovenščino nekateri prevajajo to kot “barvni nadzor”, mislim da je izraz “barvno upravljanje” bolj pravilen. Zakaj gre? Enote vpletene v proces zajema in izpisa fotografije so za določene dele spektra, ki ga človeško oko vidi slepe. Če bi vsem enotam manjkal isti del spektra, bi se zadeva dala rešiti z enostavno formulo. Pa temu ni tako. Problem je, da digitalna kamera vidi barve, ki jih ne moremo v celoti izpisati na papir. Vmes imamo monitor, ki spet tolmači barve po svoje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Adobe PhotoShop CS2 “učilnica” I.del<\/b><\/a>
19. december 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Le PhotoShop si je v svoji 18 letni zgodovini priboril možnost, da je, ostane in obstane kot orodje profesionalnih “retušerjev“ slike. Sprva predvsem v grafični stroki, zdaj tudi v fotografiji.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Digitalna temnica se predstavi<\/b><\/a>
15. december 2005<\/i>
Klavdij Dominko<\/i>
Konec novembra je bila na pobudo e-Fotografije v Mariboru organizirana delavnica, ki sta jo pripravili podjetji RoLAN d.o.o in Canon Adria, njen naslov pa je bil “Digitalna temnica”.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto tiskanje \/ Tiskalnik COPAL DPB-1000E<\/b><\/a>
14. december 2005<\/i>
Za zdaj se pri nas tiskanje s pomočjo fotokioskov še ni udomačilo. V ZDA pa je organizacija PMDA (PhotoImaging Manufacturers & Distributors Association) fotokiosk razglasila za “osebo leta 2005” na fotografskem področju.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Iz analogne v digitalno temnico!<\/b><\/a>
27. november 2005<\/i>
V sledečih se člankih vas bom popeljal skozi digitalno temnico! Kot v klasičnih analognih kemijskih temnicah, imamo tudi v digitalni temnici več njihovih kakovostnih razredov, oziroma opremljenosti temnic.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
X.del \/ Fotografiranje objektov v gibanju<\/b><\/a>
4. november 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Kar veliko fotoamaterjev ne ve, da je mogoče gibanje posneti tako, da ga na sliki tudi vidimo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Težave digitalne tehnike \/ Kompakt proti DSLR<\/b><\/a>
3. november 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ste se že kdaj spraševali zakaj vam digitalna foto kamera naredi slabe posnetke? Ste kamero že hoteli vrniti v trgovino ali ste jo nesli na servis, ker je z njo glede kakovosti slike nekaj narobe? Ste se že spraševali, kako je mogoče, da kompaktna kamera naredi \"boljšo\" sliko kot vaš dragi DSLR? Če je samo eden od odgovorov DA, potem si le preberite ta članek!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Stereo (3D) fotografija - TUTORIAL<\/b><\/a>
15. september 2005<\/i>
Matjaž Humar<\/i>
Ker stereo fotografija ni zelo razširjena tehnika in o njej ne piše ravno veliko, vsaj v slovenščini ne, sem se odločil, da jaz nekaj napišem o njej.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
IX.del \/ Fotografirajmo v planinah in gorah<\/b><\/a>
29. avgust 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
V dosedanjih sestavkih smo že veliko slišali o raznih vrstah motivov. Tudi planine sem že omenjal, a le mimogrede. Tokrat bi vas še posebej opozoril na nekatere zelo važne podrobnosti pri snemanju v gorah.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Pentax Remote Assistant<\/b><\/a>
8. avgust 2005<\/i>
Foto Beseničar<\/i>
V široki ponudbi digitalnih zrcalnorefleksnih kamer (DSLR) je včasih težko ugotoviti, katera je oziroma bi bila najprimernejša za posameznega uporabnika. Jeziček na tehtnici bi lahko bil tudi program za daljinsko upravljanje kamere preko osebnega računalnika.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon S2 IS – Panasonic FZ5 – Sony H1 \/ DIWA Awards test<\/b><\/a>
31. julij 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Če bi preizkušal kamere posamezno, bi bilo zelo težko ugotoviti njihovo pravo uporabniško vrednost. V primerjalnem preizkusu pa je vse pozitivne in negativne lastnosti laže opaziti. Na koncu po izpisu fotografij pa spoznaš, da razlike med kamerami so, vendar vidne samo tistemu, ki jih išče oziroma potrebuje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike \/ Globinska ostrina pri makro fotografiji<\/b><\/a>
1. julij 2005<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
MISLITE DIGITALNO! Računalnik nam omogoča, da naredimo več enakih posnetkov, kjer je vsak izostren na različno razdaljo, in jih potem zlepimo skupaj.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
VIII.del \/ Fotografiranje divjih živali<\/b><\/a>
28. junij 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Fotografiranje narave je zelo široko področje. Obsega vse od fotografiranja pokrajine, rastlinstva in živalstva na zemlji in v vodi, do makro in mikro fotografije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Prah, strah in trepet fotografa (je res tako hudo?)<\/b><\/a>
10. junij 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Moja tri leta stara DSLR kamera še nikoli ni bila očiščena in kot taka je bila kot nalašč za prikaz težave, prah na tipalu. S tem pa je prišel dan, da lahko pokažem kako velik ali majhen je ta problem, kdaj ga vidimo, kje vse ga imamo in kako ga odstranimo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon EF-S 10-22mm f\/3,5-4,5 \/ Tokina AT-X 12-24mm f\/4 \/ Test objektivov<\/b><\/a>
8. junij 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Vedite, da je pri objektivu zelo tanka meja glede pravilne ocene kakovosti slike. Lahko ocenjujemo ostrino slike, globinsko ostrino, bokeh (\"poetično\" neostrino), kontrast, vinjetiranje, barrel distorzijo, kromatsko aberacijo, odboj direktne svetlobe v lečah itd. Predvsem pa kako preizkušamo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Ekstremno širokokotni objektivi<\/b><\/a>
7. junij 2005<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Naš 20mm objektiv, ki nam je na filmskih kamerah odlično služil pri fotografiranju v prostorih, nam kar na enkrat zajame veliko manj. V iskalu kamere z manjšim tipalom vidimo samo toliko kot prej na filmu z objektivom goriščne razdalje 35mm.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaiser “fotografski pripomočki”<\/b><\/a>
22. maj 2005<\/i>
Nemško podjetje Kaiser Fototechnic je bilo ustanovljeno leta 1946. Med ljubitelji fotografije je že dolgo znano po različnih laboratorijskih in studijskih pripomočkih tako za amaterje kot profesionalce.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izdelajmo si fotografije III.del<\/b><\/a>
29. april 2005<\/i>
Po prvomajskih praznikih bo na naših pomnilnih karticah množica posnetih fotografij. Kaj z njimi? Predlog! Če jih želite čez nekaj let še videti, si tiste najbolj zanimive izdelajte na papir.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sony Media Experience 2005<\/b><\/a>
29. april 2005<\/i>
Sony je na svojo konferenco povabil preko 600 novinarjev iz celotne Evrope. Konferenca je bila namenjena predstavitvi novih tehnologij in vseh artiklov, katere Sony ponuja. Že v uvodnem govoru treh vodilnih mož v Sony korporaciji so predstavili vizijo podjetja, da želijo in bodo ostali prvi v domači zabavni elektroniki.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
VII.del \/ Fotografiranje v studiu<\/b><\/a>
16. april 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Kako snemamo in kako določimo pravo osvetlitev? Važna je postavitev luči. Vedno določimo eno luč kot glavno. Z ostalimi bolj ali manj razsvetljujemo sence in zanimive datajle.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Uvod v preizkus tiskalnikov<\/b><\/a>
12. april 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
S serijo člankov o izpisih fotografij in preizkusih tiskalnikov bom poskusil na enega izmed mogočih načinov prikazati, kaj nam ta tehnologija nudi in kateri tiskalniki so primerni za katerega kupca. Vendar naj takoj poudarim: Vsak tiskalnik nam izpiše fotografijo. Kako zadovoljivo kakovostna je, pa je v fotografiji povsem subjektivna ocena vsakega gledalca posebej.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto pravni kotiček (III.del) \/ Joj, ne dela! Uveljavljanje garancije<\/b><\/a>
31. marec 2005<\/i>
Aljaž Marn<\/i>
Na strani kupca je torej da sprejme odločitev: Garancija za brezhibno delovanje stvari ali odgovornost prodajalca za stvarno napako na stvari.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove optike \/ Crop je zoom ali ni?<\/b><\/a>
30. marec 2005<\/i>
Jernej Filipčič<\/i>
Seveda ni, to je popolnoma jasno. Ampak pravilno vprašanje se glasi: \"Ali crop naredi enak efekt kot zoom?\"
Tukaj pa je odgovor že malo manj očiten. Pa ga bom kar na začetku izdal. Če odmislimo spremembo globinske ostrine in včasih tudi resolucije, je efekt popolnoma enak.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
V objemu cunamija<\/b><\/a>
23. marec 2005<\/i>
Blaž Lah<\/i>
26. december 2004, dopoldan, Z obala Tajske, Khao Lak…. Cunami, katastrofa, več tisoč umrlih, žalost, obup… Zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Več metrski valovi so pred seboj uničevali vse kar jim je prišlo na pot. Za njimi ni ostalo ničesar, le podrte hiše, mrtvi ljudje in ogromno škode. Starši so izgubili otroke, otroci starše, prijatelji prijatelje… Ostalo ni ničesar!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Portretna fotografija<\/b><\/a>
10. marec 2005<\/i>
Pavel Koltaj<\/i>
Portretna fotografija je zelo širok pojem. Najpogosteje se uporablja v zvezi s fotografiranjem ljudi. Seveda podobna pravila kot za slikanje ljudi veljajo tudi za vse ostale možne motive (tudi nežive). Pri potretni fotografiji sta zanimiva vsaj dva aspekta. Eden je bolj tehnične narave, drugi pa je bolj vsebinski.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Intervju z g.Yoshitaka Nakamura \/ Fuji Photo Film Europa<\/b><\/a>
3. marec 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Podjetje Fujifilm Image&Information Slovenija, je v Slovenijo povabilo gospoda Yoshitaka Nakamura, ki je v Fujifilm Europa odgovoren za marketing za centralno evropski trg. Gospod Yoshitaka nam je naprej predstavil podjetje Fujifilm nato pa si vzel čas še za intervju.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DIWA Awards razkriva svoj proces testiranja izdelkov<\/b><\/a>
21. februar 2005<\/i>
DIWA Awards<\/i>
Pri testiranju uporabljajo ne enega, ampak vsaj štiri naključno izbrane primerke izdelka, vsakega od njih preizkusi en izmed tehničnih strokovnjakov in tako testiranje postane zares verodostojno. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Balonarski festival v Mariboru – baloni pod mojim oknom<\/b><\/a>
16. februar 2005<\/i>
Andrej Ivanuša<\/i>
Konec meseca decembra, teden dni pred božičem, se je zbrala v Mariboru balonarska srenja iz Slovenije in iz drugih držav.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
VI.del \/ Umetna osvetlitev<\/b><\/a>
5. februar 2005<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Čisto razumljivo je da, ne snemamo samo podnevi in ob lepem sončnem vremenu. Kadar je nebo oblačno in zvečer, ter ponoči, si moramo pomagati z umetno osvetlitvijo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izdelajmo si fotografije! I.del<\/b><\/a>
3. februar 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Digitalne prednosti so uporabnikom že poznane. Tudi novi lastnik digitalne kamere se z njimi hitro spozna. Vse več je zagovornikov fotografiranja, vse več je fotografov in vse več je fotografij.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon EF-S 18-55 »rainbow«<\/b><\/a>
26. januar 2005<\/i>
Robert Gajšek<\/i>
Že kako desetletje sem lastnik Canona EOS 500N. Ko so pričeli na trg prihajati kompaktni digitalci, sem si nabiral izkušnje na Canonih PS600, A20, A40, G3. Toda nikoli nisem bil prav zadovoljen, dokler nisem postal ponosni lastnik Canona EOS 300D.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove digiskopije<\/b><\/a>
20. januar 2005<\/i>
Iztok Škornik<\/i>
Kljub temu, da digiskopija nudi enostavne rešitve naravoslovne fotografije, pa je način dela, vsaj na začetku, vse prej kot enostaven. Digiskopiranja se je potrebno priučiti. Fotografiranje na ta način lahko primerjamo z vožnjo avtomobila. Lahko ga kupimo, vendar se moramo najprej naučiti upravljanja z njim.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Telekonverter \/ Optični pripomoček katerega morate imeti<\/b><\/a>
16. januar 2005<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Seznanili smo se že z objektivi, vmesnimi obročki in predlečami za makro fotografijo. V tem prispevku pa si preberite nekaj več o telekonverterju, majhnem in cenenem pripomočku, ki nam omogoča povečati goriščno razdaljo objektiva.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
V.del \/ Portretna fotografija<\/b><\/a>
27. december 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Ena od zanimivih zvrsti fotografije je gotovo portret in fotografiranje ljudi na splošno. Poleg narave je to najpogostejši motiv fotoamaterjev in ljubiteljev fotografije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Makro bliskavice<\/b><\/a>
11. december 2004<\/i>
Aleš Borlak<\/i>
Makro je bil že od nekdaj zanimiv za fotografe, s prihodom digitalnih zverinic pa tako rekoč vsak lahko stopi v ta svet. Kljub temu, da predvsem s kompaktnimi fotoaparati ni več potrebe po posebnih objektivih, ampak kvečjemu pridejo v poštev predleče, del dodatne opreme ostaja - makro bliskavice.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izdelava prostorskih slik - panoram<\/b><\/a>
5. secember 2004<\/i>
Marko Potočnik <\/i>
Prostorske slike so slike prostora, običajno sestavljene iz več navadnih slik, po katerih lahko prosto obračamo pogled. To so torej panoramske slike, ki jih s programi pretvorimo v prostorske slike. Običajen format za prostorske slike je apple quick time movie, oz. Quick time virtual tour, možna pa je tudi predstavitev v javi.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
V srcu mesta Lille<\/b><\/a>
01. december 2004<\/i>
Gregor Boroša \/ Mango<\/i>
Če je res, da ima vsak svoje posebno izvoljeno mesto, v katerem se počuti bolje kot kjerkoli drugje, potem sem jaz našel svojega.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
SanDisk si je prislužil DIWA nagrado za najboljšo inovacijo<\/b><\/a>
26. november 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA ponosno razglaša, da podeljuje DIWA nagrado za najboljšo inovacijo produktu Extreme III, kateri je prišel izpod rok podjetja SanDisk. Extreme III pomnilni medij uporablja povsem na novo razvito tehnologijo ESP<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DIWA nagrado za inovacijo prejel sistem Fujifilm Image Intelligence<\/b><\/a>
19. november 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), je danes podelila nagrado za inovacijo revolucionarnemu sistemu Fujifilm Image Intelligence.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon nagrajen z DIWA zlato nagrado za EOS 20D<\/b><\/a>
12. november 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), svetovna organizacija spletnih strani, danes sporoča, da je DSLR kameri Canon EOS 20D podeljena zlata nagrada zaradi izredne kakovosti slike in odličnih možnosti.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Prva DIWA Design nagrada za Olympus µ-mini [mju:] DIGITAL<\/b><\/a>
12. november 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), svetovna organizacija spletnih strani, danes sporoča, da je podelila prvo Desing Award nagrado za povsem edinstveno konstrukcijo kamere Olympus µ-mini DIGITAL.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovenski fotografi \/ Bor Dobrin<\/b><\/a>
3. november 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Vse več bralcev spletne strani e-fotografija.com želi izvedeti čimveč o fotografiji. To pa ne pomeni samo o tehniki in novih foto kamerah. Ampak tudi vse kar k pomenu fotografija tudi spada.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Intervju z g. Kazuto Yamakijem \/ Sigma<\/b><\/a>
1. november 2004<\/i>
Aleš Borlak, Matjaž Intihar<\/i>
Z Matjažem sva se že kar nestrpno prestopala pred Sigmin razstavnim prostorom in čakala na najin intervju. Bila sva namreč do sekunde točna, gospa na sprejemnem pultu pa je že deset minut iskala gospoda, s katerim naj bi imela intervju.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
A70 in doma narejen Hot-Shoe nastavek za bliskavico<\/b><\/a>
24. oktober 2004<\/i>
Franci Kapel<\/i>
Pred dobrim letom in pol sem vstopil v svet digitalne fotografije z nakupom digitalnega kompakta Canon A70. Takrat so se mi zdele njegove zmožnosti še neomejene, vendar pa me je s časom pritegnila makro fotografija in takrat so se začele kazati pomanjkljivosti kompakta.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kakšno je fotografovo življenje nad gozdno mejo?<\/b><\/a>
23. oktober 2004<\/i>
Bojan Ekselenski<\/i>
Razmere v gorah
Visokogorje se načeloma prične nad gozdno mejo, ki je pri nas do višine 1800 m, zatorej je ta nadmorska višina nekakšna ločnica med visokogorjem in sredogorjem. V visokogorju se srečamo z drugačnimi razmerami, kot v sredogorju ali dolinah.
<\/font><\/div><\/td><\/tr>
IV.del \/ Kompozicija slike<\/b><\/a>
21. oktober 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
V prejšnjih nadaljevanjih smo spoznali nekaj tehničnih lastnosti kamer in ob tem tudi že nekaj prijemov za boljšo sliko. Vemo že, kako goriščnica vpliva na vsebino slike, saj se z različnimi goriščnimi razdaljami (različnimi slikovnimi koti), lahko odločimo za širok plan ali detajl.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
SanDisk novinarska konferenca \/ Photokina 2004<\/b><\/a>
12. oktober 2004<\/i>
Matjaž Intihar, Jernej Burkeljca (grafi SanDisk)<\/i>
»Digitalno revolucijo fotografije spremljam že od vsega začetka vendar je trajala dlje kot sem pričakoval.« S temi besedami je novinarsko konferenco začel Eli Harari, ustanovitelj in najvišji mož enega najprodornejših proizvajalcev spominskih kartic SanDisk.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj je novega predstavila Photokina 2004<\/b><\/a>
04. oktober 2004<\/i>
Sejem Photokina je že zaprl svoja vrata. 160.000 obiskovalcev, 1600 razstavljalcev iz 50 držav, 5300 akreditiranih novinarjev, so za nas impozantne številke. Vendar, če pogledam sejemsko prireditev iz oči obiskovalca izpred štirih ali še celo bolj oddaljenih let, potem bi lahko rekel, da se sejma v bližnji prihodnosti niti ne potrebuje več.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
III.del \/ Iskalo, svetlomer, AF<\/b><\/a>
01. oktober 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Vsa tehnika snemanja in različni objektivi nam nič ne pomagajo, če ne vemo, ali ne vidimo, kaj bo na sliki. Rekli boste, da je to enostavno. Pogledam v okence ali na LCD zaslon in vidim. No, pa smo tam.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Ježeš, še eden<\/b><\/a>
30. september 2004<\/i>
Jože Svetičič<\/i>
Zgornji stavek zelo dobro ponazarja moje misli, ko me znanci, ki so se spomnili, da sem obsedenost s Hi-Fijem zamenjal za obsedenost s fotografijo, pobara za nasvet pri nakupu digitalne foto kamere.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Intervju s predstavnikoma Olympusa. Toshifumi Nakano in Masaharu Hamada<\/b><\/a>
28. september 2004<\/i>
Matjaž Intihar, Aleš Borlak, Jernej Burkeljca<\/i>
Prvi intervju smo opravili pri podjetju Olympus. Predstavnik Olympus Slovenija, Miha Klepac se je zelo potrudil. Na intervju je pripeljal ključna človeka razvoja in raziskav v podjetju Olympus. Po tradicionalni izmenjavi vizitk, njihovemu ogledu smo začeli s predstavitvijo. Nas je predstavil Miha. Predstavnika Olympus iz Tokija pa ste se kar sama. Oziroma, nižji po »činu« je predstavil oba.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
V zivo iz Photokine \/ prvi vtisi iz PRESS conferenc<\/b><\/a>
27. september 2004<\/i>
Matjaz Intihar, Ales Borlak, Jernej Burkeljca<\/i>
Prvo javljanje iz Photokine 2004<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografiranje v slabih svetlobnih pogojih \/ Kakšen ISO?<\/b><\/a>
26. september 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Ko v slabih svetlobnih pogojih ostaneš brez bliskavice, z njo ne smeš fotografirati ali ni drugega vira dodatne svetlobe!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nikon prejel dve DIWA nagradi<\/b><\/a>
24. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), svetovna organizacija spletnih strani, je danes sporočila, da sta dve Nikonovi digitalni kameri nagrajeni za dosežene dobre rezultate na testiranjih. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Prvo zlato DIWA priznanje za Konico Minolto<\/b><\/a>
22. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), svetovna organizacija spletnih strani, danes s ponosom podeljuje zlato DIWA priznanje digitalni kameri Konica Minolta DiMAGA A2 za izjemno zmogljivost in inovativne tehnologije.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zlato in srebrno DIWA priznanje Sonyju<\/b><\/a>
22. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
Svetovna organizacija spletnih strani DIWA (Digital Imaging Websites Association) je danes nagradila Sony Inc. z zlatim in srebrnim priznanjem za dve njihovi odlični digitalni kameri.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Dve nagradi DIWA AWARDS Olympusu<\/b><\/a>
20. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), svetovna organizacija spletnih strani, je danes podelila dve nagradi Olympusu za izvrstne digitalne kompaktne kamere Camedia C-8080 Wide Zoom in C-5060 Wide Zoom.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DIWA pridobila dvanajstega člana<\/b><\/a>
17. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
DIWA (Digital Imaging Websites Association), najhitreje rastoča organizacija internetnih strani specializiranih na testiranju fotografske opreme, je pridobila dvanajstega člana: www.photographyblog.com<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zlata DIWA medalja za HP Photosmart R707<\/b><\/a>
17. september 2004<\/i>
DIWA Awards<\/i>
Člani DIWA sedaj najavljamo, da je Hewlett-Packard Development Company L.P. bil nagrajen z zlato DIWA medaljo, za odlično digitalno kamero HP Photosmart R707. Do te nagrade je R707 prišel po ogromno testih članov DIWA iz vse Evrope in tudi Amerike.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
PhotographyBLOG in Mark Goldstein<\/b><\/a>
3. september 2004<\/i>
Jernej Burkeljca, Matjaž Intihar<\/i>
Bliža se Photokina. Dejstvo pač. Hkrati to pomeni, da se fotografi obnašamo kot otroci v trgovini z igračami ali pa kot čokoholik, med abstinenčno krizo, v kakšni francoski ali belgijski chocolatiere (za vsak slučaj, če vam je občutek kaj bolj poznan).<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto pravni kotiček (II.del) \/ Oprostite, ali smem fotografirati?<\/b><\/a>
26. avgust 2004<\/i>
Aljaž Marn<\/i>
Vsak fotograf se v določenem trenutku sreča z vprašanjem – ali smem fotografirati? Morda celo – kakšne posledice me lahko doletijo, če ta motiv fotografiram, fotografijo pa objavim?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kako nastane letalo?<\/b><\/a>
2. avgust 2004<\/i>
Miro Majcen<\/i>
Človek si je že od nekdaj želel leteti in vsi že od malega pogledujemo v nebo, ko vidimo ptice, oblake ali pa letala. Prav slednja, že več kot 100 let omogočajo človeku, da občuti svobodo letenja, pogled na naš planet od zgoraj, stik z oblaki. Danes brez letal več ne gre.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Compact Flash kartice in hitrosti zapisa<\/b><\/a>
29. julij 2004<\/i>
Hočem hitrost! Še več hitrosti!
Takšne so danes želje mnogih fotografov, kateri fotografijo doživljajo predvsem iz tehničnega gledišča. In seveda tudi proizvajalcev. Saj se le z novimi tehničnimi rešitvami razlikujejo od drugih in na ta način lahko postavljajo nove cenovne meje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
II.del \/ Razdelitev objektivov<\/b><\/a>
25. julij 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
V prvem delu smo spoznali dva glavna parametra objektiva: goriščno razdaljo in svetlobno jakost. Objektive delimo po teh dveh glavnih lastnostih, še bolj uveljavljena delitev pa je delitev po njihovem namenu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Sony DSC-P120 in EMF @ Club Lipa<\/b><\/a>
4. julij 2004<\/i>
V klubu Lipa se je odvijal že tretji Electronic Music Festival po vrsti. In ker sem hotel s seboj vzeti tudi digitalca, kateri je moral biti tako velik, da sem ga lahko spravil v žep in bi mi prav tako omogočal vse ročne nastavitve (saj v slabih svetlobnih pogojih avtomatika povsem odpove), je bil Sony-jev P120 kot nalašč pripravljen za fotografiranje, ki sem ga nameraval izvajati tisti večer in proti jutru.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Popotniško fotografiranje \/ popotniška fotografija<\/b><\/a>
2. julij 2004<\/i>
Marko Petrič<\/i>
Fotografiranje na potovanju, dopustu ali izletu je verjetno najbolj množičen načina fotografiranja nasploh. Prizori, ko se ducat turistov hkrati obrne v isto smer in ko s svojimi kompaktnimi kamerami z vgrajenimi bliskavicami \"osvetlijo\" nekaj deset metrov oddaljeno znamenitost, so nam vsem dobro znani.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Poizkus digiskopije v Krajinskem parku Sečoveljeske soline<\/b><\/a>
1. julij 2004<\/i>
Aleš Likar<\/i>
Moj dedek mi je nekoč dejal: \'ko spoznavaš nove ljudi, najprej ugotovi, če so ljubitelji živali in narave.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Digitalna prevara!<\/b><\/a>
23. junij 2004<\/i>
Tadej Rupnik<\/i>
Fotografija je od nekdaj služila za neke vrste dokazno gradivo, za odraz dejanskega stanja pred objektivom v trenutku, ko je fotograf pritisnil sprožilec. Pa je res tako? Kdor je slišal za fotografijo, je gotovo slišal tudi za retuširanje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
I.del \/ Objektiv<\/b><\/a>
25. maj 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Oskar Karel Dolenc je mednarodni mojster fotografije in avtor številnih člankov o fotografiji. Svoje bogato znanje nam bo v nadaljevanjih podajal za našo \"Foto učilnico\".<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Obdelava digitalnih fotografij<\/b><\/a>
4. maj 2004<\/i>
Miha Valencic <\/i>
Imamo digitalni fotoaparat. Slikamo. Slike prenesemo na osebni računalnik, potem pa? Nekatere slike pošljemo po elektronski pošti v izdelavo ali pa jih zapečemo na CD in jih takšne odnesemo v foto studio. Nekatere obdelamo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Ko ti zamrzne tvoje najljubše orožje – II. Del<\/b><\/a>
1. maj 2004<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Moj kolega Mato (Matjaž) zna biti včasih morda malo zbadljiv – celo do svojih sodelavcev, pa najsi gre za naše za navdušenje nad obstoječo tehniko, ali za možnosti ki jih le ta ponuja že sedaj. Eden od takšnih primerov je bilo moje veliko navdušenje nad zmogljivostmi EOS-D10, za katerega enostavno nisem imel dovolj pohval.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove in tehnike fotografiranja \/ Zima v hribih<\/b><\/a>
28. april 2004<\/i>
Bojan Ekselenski<\/i>
Zima je v hribih zanimivo doživetje. Še dodaten užitek je fotončke zimske svetlobe ujeti skozi objektiv fotoaparata. A zima ima svoje muhe. Kaj lahko pričakujmo v zimskem času? Najprej so tu nizke zunanje temperature, katerim sledi vlaga v notranjosti planinskih izb. Nadalje so svetlobni pogoji popolnoma drugačni, kot v brezsnežnih letnih časih.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Iz sveta fotografske formule 1<\/b><\/a>
24. april 2004<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Ko gledamo na realne zmogljivosti sodobnih vrhunskih digitalnih fotoaparatov smo lahko vedno znova navdušeni, kajti očitno človeška kretivnost in konstruktorska genialnost nima meja! Še pred 3-4 leti si sploh nismo mogli predstavljati zmogljivosti sodobnih digitalnih kamer v katerem koli razredu, saj so le-te v rekordno kratkem času tako narastle, da da se dostikrat lahko le vprašamo kje se bo vse to ustavilo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
MOBILNA ENERGIJA<\/b><\/a>
23. april 2004<\/i>
Peter Krese<\/i>
V naši reviji smo že večkrat pisali o odločitvi za nakup digitalnega fotoaparata. Kaj vas prepriča in kaj je pomembno pri odločitvi, je odvisno od namena in pogostosti uporabe. Ena stvar pa drži v vsakem primeru. Odločitev za nakup novega digitalnega fotoaparata ali kamere je neizogibno povezana z večjim izdatkom.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovenski fotografi \/ Dean Dubokovič<\/b><\/a>
8. april 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Vse več bralcev spletne strani e-fotografija.com želi izvedeti čimveč o fotografiji. To pa ne pomeni samo o tehniki in novih foto kamerah. Ampak tudi vse kar k pomenu fotografija tudi spada. In ker vemo, da fotografija ni produkt nove digitalne fotografije in da je še vedno za dobro fotografijo najpomembnejši fotograf, ki za kamero stoji, sem se odločil preko intervjujev predstaviti znane slovenske fotografe. Mnogi od njih, so s svojimi izkušnjami pripravljeni pomagati tudi tistim, ki v fotografijo šele vstopate. Kako so oni začeli in kakšen je njihov pogled na fotografijo bomo spoznali prav preko sledečih se intervjujev<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Canon EOS 300D in "odprti firmware"<\/b><\/a>
26. marec 2004<\/i>
Marjan Zavodnik<\/i>
\"Odprti firmware\" se instalira tako kot originalni Canonov. Sam sem imel nekaj dvomov ali naj ga instaliram ali ne. Vendar ko sem primerjal vsebini originalnega programa, verzije 1.1.1 in \"odrtega\" sem ugotovil, da sta obe datoteki praktično popolnoma enaki, razlikujeta se le v 2(dveh) bytih, kar je očitno potrebno, da se software odpre.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Pazi! Umazana leča na kompaktni kameri<\/b><\/a>
24. marec 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Vemo, da je predvsem pri dražjih izmenljivih objektivih pametno na objektiv priviti zaščitni filter.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Osnove in tehnike fotografiranja \/ ABC športne fotografije<\/b><\/a>
23. marec 2004<\/i>
Primož Jerončič (primoz@mgdfx.com)<\/i>
Športna fotografija je zelo zanimivo področje fotografije, saj so rezultat slike, ki prikažejo dogajanje in čustva tekmovalcev in udeležencev tekmovanj, ki se odvijajo na tekmovališčih po vsem svetu. Vendar pa je ta zvrst fotografije ena od težjih, saj se večina dogajanja odvija zelo hitro. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Cebit 2004<\/b><\/a>
22. marec 2004<\/i>
Aleš Borlak<\/i>
Začnemo pri Kodaku? Prav, o DCS SLR Pro\/c ste že brali prve vtise in po vsem prikazanem, je to še en studijski fotoaparat. Cena bo cca 5000 Eurov, kar pomeni pri nas okoli 1.5 milijona tolarjev (če bo s 1.majem kaj bolje, bomo videli).<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Foto pravni kotiček ( I. del )<\/b><\/a>
8. marec 2004<\/i>
Aljaž Marn<\/i>
Zamisel za »pravni kotiček« e-fotografije je nastala spontano – v eni izmed debat na forumu e-fotografije sem nekoč omenil, da študiram pravo ter da bi lahko napisal kaj na temo avtorskih pravic v fotografiji.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
DIWA nagrade podeljene na sejmu PMA<\/b><\/a>
20. februar 2004<\/i>
PMA 2004 v Las Vegasu je bil pomemben dogodek za organizacijo DIWA. Na začetku tega meseca smo člani DIWA razglasili dobitnika zlate (Olympus E-1) in srebrne (Casio QV-R40) medalje in dobitnika posebne zlate medalje za inovacijo, ki jo je prejel Olympus E-System. Na PMA so predali vse tri medalje članom obeh podjetij.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Zaslonka in čas<\/b><\/a>
18. februar 2004<\/i>
Peter Milosević<\/i>
Ohišje, objektiv, zaklop, zaslonka in svetlomer so nekateri najpomembnejši sestavni deli fotoaparata.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nikon servis v Ljubljani<\/b><\/a>
18. februar 2004<\/i>
V februarju, so v foto video servis Beseničar imeli usposabljanje s tehnično opremo za umerjanje in kalibracijo za kamere Nikon. Usposabljanje je vodil g. Yoshiaki Ishikawa, ki je koordinator tehnične servisne službe v Nikon Evropa.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Bliskavica (fleš) \/ Kakšna, katera, kako jo izkoristiti?<\/b><\/a>
6. februar 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Fotograf se velikokrat znajde v položaju, ko ima premalo svetlobe, oziroma, ko bi s pomočjo dodatne svetlobe lahko še izboljšal osvetlitev motiva. Danes skoraj ni več kamere, ki ne bi imela vgrajenega dodatnega vira svetlobe, t.j. bliskavice. Vgrajujejo jih že v mobilne telefone, kateri nam omogočajo tudi fotografiranje. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovenski fotografi se predstavijo \/ Georg Zupanc<\/b><\/a>
22. januar 2004<\/i>
Georg Zupanc<\/i>
Ime mi je Georg Zupanc. Rodil sem se leta 1968 v nemškem mestu Wuppertal in potem odraščal v Sloveniji. Tukaj sem se tudi šolal in se po srednji šoli specializiral v hotelirski stroki. <\/font><\/div><\/td><\/tr>
Fotografiranje otrok<\/b><\/a>
14. januar 2004<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Fotografiranje otroka ni ravno otročje lahko. Najboljši fotografi otrok so starši, ker otroka dobro poznajo.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj lahko tudi odloča pri izbiri opreme?<\/b><\/a>
13. januar 2004<\/i>
Oskar Karel Dolenc<\/i>
Pismo gospoda Klausa Haaka fotografu g.Fritzu Poelkingu<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Objektivi 28 - 200 mm ( članek iz leta 1997 )<\/b><\/a>
31. december 2003<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Se še spomnite reklame, v kateri fotograf pravi, da s seboj nosi torbo s tridesetimi kilogrami opreme in da mu za lažje prenašanje pomaga kozmodisk? Ali je trgovec s fotografsko opremo in nosi s seboj pol trgovine, ali pa je njegov foto kovček namesto iz aluminija narejen iz svinca. Če želite olajšati svojo torbo za nekaj deset dekagramov, preberite ta članek; hrbtenica vam bo hvaležna.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kot ti zamrzne tvoje najljubše orožje!<\/b><\/a>
11. december 2003<\/i>
Veljko Jukič<\/i>
Si predstavljate ameriškega marinca, ki se podaja v okupacijo Irana, pa ima pri sebi le amatersko beretto 7,62 mm in malo boljši nož.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kaj je narobe z mojo kamero? \/ Fotografski duhovi<\/b><\/a>
08. december 2003<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
Zgodi pa se mi ponoči pri avtomatskem fotografiranju, ko se vklopi fleš, da se v ozdaju kjer bi moralo biti črno-tema, pojavijo nekakšni sivi krogci fleki.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nakup digitalne kamere po fazah<\/b><\/a>
02. december 2003<\/i>
Tomaž Lipicer<\/i>
Vsakomur je cilj dobiti najboljšo in najustreznejšo potrebam za čimmanj denarja. Kot vemo, pa so digitalni fotoaparati v primerjavi z analognimi kar nekajkrat dražji. Na splošno je fotografija kar drag hobi, zato je pametno poznati pot nakupa za čimboljšo izbiro.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Slovo od 35mm formata pri Nikonu?<\/b><\/a>
16. november 2003<\/i>
Borut Furlan<\/i>
Da bi potolažil prve (med katerimi sem tudi jaz), je Nikon začel uvajati novo, DX serijo objektivov, ki so optimirani za majhne senzorje.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Koga moti prah na tipalu in koga (še) ne?<\/b><\/a>
11. november 2003<\/i>
Miro Vrečko<\/i>
S problemom prahu in smeti smo se srečevali že v analognem svetu fotografije. Spomnim se primerov, ko sem v domači temnici razvijal črno-bele fotografije in šele po končanem delu opazil, da sem nehote na papir preslikal tudi kakšen prašni delec ali smet, ki se je tako rada prijela na film.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Intervju z vodilnimi možmi projekta E-1<\/b><\/a>
11. november 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Olympus se vrača v SLR fotografski svet z novo digitalno kamero E-1. Objavljen je že bil tudi njen preizkus. Dobro sem spoznal tudi filozofijo njihovega vstopa v DSLR svet in predvsem prednosti njihove prilagoditve kamere in optike tipalu.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Čiščenje stekla pred tipalom<\/b><\/a>
05. november 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Članek je nastal ob današnjem preizkusu kamer Olympus E-1 in Canon EOS 1Ds. Glavni japonski inženir projekta E-1 g. Atushi Hatakayama mi je v avgustu na vprašanje s katero kamero naj primerjam E-1 odločno dejal. EOS 1Ds.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Intervju \/ Pentax<\/b><\/a>
4. november 2004<\/i>
Aleš Borlak<\/i>
Pentax je eno od zanimivejših, morda že kar kontraverznih fotografskih podjetij. V svoji ponudbi imajo vse, od srednjega formata do najmanjših digitalnih kompaktnih mlinčkov.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Digitalni ali Optični zoom<\/b><\/a>
28. oktober 2005<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Približevanje motiva je večna želja fotografa. Poglejmo, optični ali digitalni zum?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
INFOS 2003 \/ FOTO<\/b><\/a>
22. oktober 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Infos je odprl letosnja vrata<\/font><\/div><\/td><\/tr>
"Problemi" z ostrino Canon DSLR EOS kamer<\/b><\/a>
10. oktober 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Veliko se govori in piše o možni neostrini oziroma nepravilnem ostrenju s kamero EOS 10D in sedaj še s EOS 300D. In kaj je res.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Digitalna kamera in padec na beton<\/b><\/a>
09. september 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Samo tehniki v proizvodnji preizkušajo kakšna bližnja srečanja s trdimi predmeti še zdrži digitalna kamera. Pa nam teh podatkov nikoli ne objavijo. Pa pridejo odgovori kar sami od sebe. Canon EOS D60 mi je med tekom na frankfurtskem letališču, ko sem lovil rep letala enostavno padel iz nahrbtnika na trdna tla. Tla so ostala nepoškodovana!<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Počakajmo na SLR kamere<\/b><\/a>
23. avgust 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
V času analognega razcveta fotografskih kamer sem zapisal preko 100 fotografskih člankov. Od preizkusov foto kamer, objektivov, filmov, stativov itd. Zelo malo pa je bilo preizkusov kompaktnih kamer.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Revolucija, ki prihaja<\/b><\/a>
11. avgust 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Same kamere in njihova tehnika nam kljub digitalnemu zajemu ne prinašajo nič novega. Pravo sistemsko profesionalno kamero je že leta 1959 predstavil Nikon.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Nove digitalne SLR (zrcalno refleksne kamere)<\/b><\/a>
11. avgust 2003<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Kar takoj na začetku naj povem, da s hvalo SLR kamer ne mislim nič slabega o kompaktnih kamerah. Kompaktne sem uporabljal tako v analogni kot jih danes v digitalni dobi. Toda samo za namen, ki me zadovoljuje. Za več, “pravi” fotograf uporablja boljše sisteme.<\/font><\/div><\/td><\/tr>
Izkušnje fotografov z digitalno fotografijo (marec 2003)<\/b><\/a>
10. marec 2003<\/i>
Matjaž Intihar<\/i>
(Zapisi iz revije marec 2003) Pred dvema letoma je revija e-Fotografija že močno vplivala na mnenje o uporabnosti in kakovosti foto digitalne tehnologije. Prav zanimivo je prebrati mnenja različnih fotografov, kako se je razmišljalo v marcu 2003 glede nove tehnologije in kje je pri nekaterih že bila. Kakšno pa je bilo vaše?<\/font><\/div><\/td><\/tr>
00_image<\/b><\/a>
21. november 2009<\/i>
e-Fotografija<\/i><\/font><\/div><\/td><\/tr>
Kemija Adijo! (prvi ohranjeni članek o prihajajoči foto tehniki)<\/b><\/a>
19. september 1996<\/i>
Matjaz Intihar<\/i>
Zanimiv članek za nedeljsko branje in spomin na preteklost! Sam sem že leta 1976 na grafični šoli preko velikih bobenskih skenerjev spoznal tehnologijo digitalizaciji slike. Vse od takrat me digitalni zapis spremlja pri poklicnem delu. A vse do leta 1990, se niti dobro zavedal nisem, da je digitalizacija fotografij in diapozitivov preko skenerjev tista tehnologija, ki bo med fotografe prišla na tak način kot jo poznamo danes in na hitro zamenjala film.<\/font><\/div><\/td><\/tr><\/table>");