Tretja težava pri ostrenju!

Ni malo fotografov, ki ob pogledu na svoje prve fotografije zajete s kamero DSLR dobesedno onemijo. Gledajo in gledajo sliko, a kako to, da ni vse ostro. Kompaktna kamera jim je v domeni družinsko/popotniške fotografije, za domači fotoalbum nudila prav to. Vendar je treba spoznati še druge zakonitosti. Globinska ostrina in njena kontrola je eno izmed zelo pomembnih področij v fotografiji.

Kot že spoznano in na naših fotografijah dobro videno, nam kompaktne digitalne kamere nudijo vedno zelo veliko globinsko ostrino. Za družinskega fotografa in njegov foto album zelo primerno.

Kamera DSLR nam nudi kontrolirati globinsko ostrino. S pravo goriščnico objektiva in zaslonko, dodamo zadnji plan motiva k portretu samo toliko, kot ga za nek prikaz potrebujemo.

Kompaktne kamere nam lahko nudijo zelo veliko globinsko ostrino predvsem zaradi zelo majhnih goriščnic objektiva. Razen na kompaktnih kamerah iz »mega zum« razreda boste opazili na njih napise pod 30mm. Večino fotografij pokrajine, skupin ljudi, zajamemo pri še manjših goriščnicah, okoli 10mm. Pravilo velja, manjša je goriščnica, več je pri enaki svetlobni moči (zaslonki) globinske ostrine.

Na objektivih imamo zapisane goriščnice in svetlobno moč objektiva. Kompaktna digitalna kamera ima zaradi majhnosti tipala zelo majhne goriščnice in posledično zelo močno globinsko ostrino.

Digitalne kompaktne kamere imajo objektive s krepko manjšimi goriščnicami za enak kot zajema kot ga poznamo iz 35mm film formata. Danes temu formatu, velikosti tipala rečemo, polni format. Večinoma boste videli zapise FF (Full Frame) ali pri Nikon FX. Na tej kameri je proizvajalec dodal nalepko kakšen je primerjalni zajem motiva glede na ekvivalent 35mm formata. Tako lažje ocenimo kakšen široki in ozki kot nudi objektiv. Ta kompaktna kamera ima ozki kot zajema pri 21.6mm enak kot z FF kamero pri 85mm. Že po teh številkah izkušeni fotograf takoj opazi, da ne moremo s to kamero vplivati na globinsko ostrino.

Novejše kompaktne kamere s 5 ali več kratnim zumom nam nudijo tudi ozki kot 45mm pa do 90mm goriščnice. Prevedeno v kot zajema v 35mm formatu od 200 do 450mm. Pri 46mm, kot nam nudi ta objektiv se že lahko solidno vpliva na globinsko ostrino. Vendar ima ta objektiv pri 46mm, zaslonko f/5,3. Za večjo možnost vpliva bi morala biti zaslonka krepko nižja, vsaj f/2,8.

Kodak je na svojo mega zum kamero vpisal kar goriščnice prevedene v 35mm (FF, FX) format. Da se ve, kaj pomenijo te goriščnice so lepo dodali zapis, ekvavilent. Torej, zapisane goriščnice prevedene v kot zapisa 35mm formata.

Družinski fotograf ne razmišlja veliko o nastavitvah. Želi imeti samo fotografijo za spomin. In kaj boljšega za takega fotografa, če mu lahko kompaktna kamera nudi popolno avtomatiko in veliko globinsko ostrino. Za spominski foto album je slika povsem korektna. Z nepravilno uporabo kamere DSLR (predvsem v položaju popolnih avtomatik) pa ni rečeno, da bi fotografija uspela. Kje izostriti, bi bilo pravo vprašanje za kamero DSLR. Še toliko večji problem za dobro zajeto fotografijo, če kamera ob uporabi bolj dolge goriščnice ne bi močno zaprla zaslonke.

Kompaktne kamere nam nudijo ostritev preko tipala za zajem slike. Kamere DSLR imajo pod zrcalom posebna tipala in sklop leč.

Točke vidimo tudi v iskalu. Tista točka, ki je ostrila je tudi osvetljena.

AF tipalo iz kamere DSLR.

Pri hobi kamerah DSLR se goriščnice s kit objektivi začno pri 18mm. Zaradi manjšega tipala hobi kamer DSLR je ta goriščnica ekvivalent zajema v 35mm cca. 28mm. Dokler delujemo v širokem kotu še nekako gre. Ostrine po globini slike ne bo malo. Ko pa se premaknemo med goriščnice 50mm in navzgor, jo je vse manj in v primerjavi s kompaktnimi kamerami je pogled na našo fotografijo povsem drugačen. In, če je razumevanje in uporabniška vrednost goriščnic in z njimi povezane globinske ostrine za začetnika slabost, je prav kontrola globinske ostrine za naprednega fotografa velika prednost. O sami globinski ostrini bom podal poseben članek. Menim pa, da bo ljubiteljski fotograf, ki se spopada s prvimi težavami po vstopu med kamere DSLR, med slikami spoznal njene lastnosti in znal izkoriščati globinsko ostrino sebi v prid.

Objektivi za široki kot zajema imajo majhne goriščnice. Z njimi težko kontroliramo globinsko ostrino.

Objektiv za kamero DSLR z zelo kratkimi goriščnicami, ki nam omogoča izredno široki kot zajema in posledično veliko globinske ostrine.

Objektivi nad goriščnico 50mm in svetlobno močjo pod f/2,8 nam že nudijo veliko območje kontrole globinske ostrine.

85mm, f/1,2. V takih tehničnih pogojih je globinske ostrine samo za nekaj cm.