Bliskavici EX 550 in EX 420 na kameri G5. Iz prednje strani vidimo razliko samo v velikosti bliskavice. Obe bliskavici pa sta kompatibilni tudi z najnovejšo Canon DSLR kamero EOS 1D Mark II. Bliskavica EX 420 je kljub nekaterim omejitvam uporabe glede na močnejšo EX 550 vseeno odlična izbira za hobi fotografa. Kar nekaj lastnosti, ki jih ima EX 550, večina fotografov nikoli ne uporabi. Zato srednji razred bliskavic, kot zgoraj predstavljena EX 420 zadovolji fotografa, ki uporablja kamere razreda G, EOS 300D, EOS 10D in analogne kamere razreda EOS.

Fotograf se velikokrat znajde v položaju, ko ima premalo svetlobe, oziroma, ko bi s pomočjo dodatne svetlobe lahko še izboljšal osvetlitev motiva. Danes skoraj ni več kamere, ki ne bi imela vgrajenega dodatnega vira svetlobe, t.j. bliskavice. Vgrajujejo jih že v mobilne telefone, kateri nam omogočajo tudi fotografiranje.

Zmotno je mišljenje, da nam bliskavica služi samo v temnih notranjih prostorih, ko imamo premalo svetlobe. Veliko hobi fotografov jo uporablja šele v teh primerih. Toda šele po posnetku spoznajo, da je bliskavica prav v teh svetlobno slabih pogojih zelo malo uporabna. Vsakdo je že želel fotografirati družinsko slavje za domačo mizo. Vklop bliskavice v tem primeru je samoumevno dejanje. Toda, po posnetku razočaranje. Osebe spredaj so preosvetljene, zadaj temne, nerazpoznavne.

Prav tako na fotografijah ni malokrat viden efekt rdečih oči. Vgrajena bliskavica na digitalni kameri je zelo blizu optični osi objektiva. Tako se po proženju svetloba skoraj direktno odbije od motiva. In če fotografiramo v slabših svetlobnih pogojih ima fotografirana oseba močno razprte zenice. Zato se večja količina svetlobe odbije od zadnjega dela oči in zaradi drobnih žilic v katerih je kri, se rdeča svetloba odbije nazaj v objektiv. Že od nekdaj se spomnim da smo za take portretirance govorili, da ima oči kot »angora zajc«.

Ker pa so vgrajene bliskavice zaradi tehničnih omejitev in kompaktnosti kamer majhne, prav tako elektronika, ki skrbi za delovanje in moč svetlobe se nam lahko dogodi, da nam svetloba iz bliskavice ne seže dovolj daleč za naše nastavitve. Tudi vse današnje kamere nam omogočajo že daljše goriščnice z zoom objektivi, kar pomeni, da si včasih tudi pri slabših svetlobnih pogojih želimo zajeti oddaljeni motiv. Zaradi slabše jakosti vgrajene bliskavice moramo vedno fotografirati pri odprti zaslonki in visoki občutljivosti s tem pa izgubimo na globinski ostrini in kakovosti zapisa.

Nekatere kompaktne kamere nam omogočajo tudi uporabo dodatnih predleč za široki kot. Te leče, katere privijemo na objektiv so veliko večje od objektiva. S tem pa nam zakrijejo tudi vgrajeno bliskavico. In posnetka z njeno uporabo ne moremo narediti.

In da se izognemo vsem tem omejitvam si fotograf izbere zunanjo bliskavico. Le to nastavimo na kamero in z njeno pomočjo veliko laže in v večini primerov tudi bolje osvetlimo motiv, katerega želimo fotografirati.

Zunanje bliskavice so močnejše od vgrajenih, z večino lahko upravljamo tudi kot osvetlitve, tako lahko usmerjamo smer svetlobe na motiv, uporabljamo dodatne funkcije kot možnost uporabe večje hitrosti zaklopa, zaradi IR predbliska je možno tudi ostrenje v popolni temi, laže se izognemu efektu rdečih oči in ker je bliskavica postavljena višje ima svetloba prosto pot tudi če uporabljamo velike predleče. Za kakovostnejšo osvetlitev motiva lahko uporabimo tudi možnost uporabe več bliskavic na enkrat, itd.

Zadnja stran bliskavice že pokaže večjo razliko. Levo bliskavica EX420, desno EX550. Že samo oznaka na bliskavici nam govori o njeni moči. Vodilji za moč sta 42 in 55.

In katero bliskavico izbrati?

Niti ni veliko proizvajalcev bliskavic, niti posamezna podjetja ne izdelujejo večje število različnih modelov. V današnjih časih, ko so kamere polne elektronike in ko je vse skupaj že zelo močno krmiljeno preko programov, vam ne priporočam kupovati sicer malo cenejših in prav tako kakovostnih bliskavic neodvisnih proizvajalcev. Za določene modele kamer je bliskavica lahko zelo primerna. Toda čez leto ali dve, proizvajalec že lahko spremeni program ali del elektronike in malo verjetno je, da boste s temi bliskavicami še lahko delovali z vsemi zmožnostmi, katere ponuja kamera. Prav bliskavica je trenutno poleg objektivov najkasneje menjana oprema. Če kupite dobro bliskavico danes, jo boste lahko uporabljali še dolgo vrsto let tudi na novejših kamerah. No vsaj do sedaj je bilo tako. Moja bliskavica je še vedno kompatibilna z vsemi najsodobnejšimi digitalnimi kamerami istega proizvajalca, čeprav sem jo kupil še globoko v analogni fotografski dobi.

Drugo vprašanje se postavi ob izbiri modela bliskavice, če nam jih proizvajalec ponuja več. Vendar tu že prvo selekcijo naredi cena. Cena zunanjih bliskavic se lahko giblje od 30.000 SIT do krepko čez 100.000 SIT. Vendar pa je cena za nepoznavalca bliskavic in predvsem njenih zmožnosti lahko tudi moteči element, ki nas pripelje do napačnega nakupa.

V prodaji so štirje tipi bliskavic, katere lahko nastavimo na kamero.

Prvo so naj enostavnejše bliskavice z močjo (vodilnim številom) okoli 25. To so najcenejše bliskavice, ki se od vgrajenih razlikujejo po 2X večji moči, večjem odmiku svetlobne cevi od optične osi objektiva in možnosti večjega krmiljenja bliskavice preko nastavitev na kameri. V večini primerov pa na teh bliskavicah ne morete nastavljati kot glave kjer je svetlobna cev, prav tako jih ne moremo uporabljati kot dodatno drugo ali tretjo bliskavico. Zato so te bliskavice le delna rešitev za težave, ki nastanejo ob fotografiranju z bliskavico.

Druga vrsta bliskavic je za hobi fotografa najbolj uporabna in eno izmed njih sem tudi preizkusil. Omogoča nam že vrtenje glave bliskavice, njihovo vodilno število je okoli 40, omogoča nam delovanje tudi v širokem kotu cca. 24mm (ekv. 35mm). Možna je že uporaba »slave« funkcije, tako da bliskavico lahko prožimo tudi z drugo in tudi možnosti upravljanja preko kamere je veliko. Predvsem, če nam kamera omogoča lahko uporabljamo krajše čase osvetlitve od sinhronizacijskega in možnost osvetljevanja motiva na drugo zavesico zaklopa.

Tretja vrsta bliskavic je namenjena zahtevnejšim fotografom. So svetlobno zelo močne. Njihova vodilja je okoli 55. Že na bliskavici sami imamo omogočeno veliko nastavitev, od izbire načine merjenja svetlobe, korekture osvetlitve, jakosti bliska, kota osvetlitve, stroboskopske osvetlitve itd.

Četrti tip bliskavic, pa so makro bliskavice, ki so močno omejene samo za nekaj zvrsti fotografiranja.

Direktna svetloba bliskavice nam v veliko primerih ne osvetli motiva zadovoljivo. Moč svetlobe pada s kvadratom razdalje. Zato so prednji deli vedno močno osvetljeni, že po nekaj metrih pa je svetlobe premalo.

Bliskavico uporabljamo predvsem za motive, ki so v pomembnem delu motiva enako oddaljeni od kamere.

Katero od naštetih izbrati?

Prve so namenjene fotografu, ki za dodatno svetlobo ni pripravljen odšteti več denarja oziroma jo uporablja zelo poredko. Vendar, ko fotograf začne fotografirati več, hitro spozna svojo zmoto ob nakupu te bliskavice.

Zato je dobro če razmislite o malo dražjih vendar tehnično in uporabniško mnogo bolj uporabnih bliskavicah, ki so nekako srednji del ponudbe bliskavic fotografskih podjetij. Tiste, za razred boljše, so namenjene fotografom, ki fotografirajo mnogo več, oziroma iz izkušenj predvsem profesionalnim fotografom.

V nekaj spodnjih primerih z bliskavico najvišjega in srednega razreda lahko opazite, da vas bo v veliki večini primerov zajema motiva tudi cenejša zadovoljila. Danes v dobi avtomatske osvetlitve pa je zelo uporabna tista bliskavica, ki nam omogoča spreminjati kot osvetlitve. Mnogo motivov bo tako lepše osvetljenih.

S pravilno uporabo bliskavice in predvsem pravilno izbiro postavitve motiva, boste s fotografijo osvetljeno samo z bliskavico zadovoljni.

V nepravem trenutku sem uporabil dolg čas osvetlitve. Osvetljeno je tudi ozadje. V tem primeru preveč osvetljeno ozadje prav moti.

V temnih prostorih je treba znati fotografirati s bliskavico. Delovati z njo po globini nikakor ne bo šlo.

Pri fotografiranju z bliskavico vedno pazite, da je v temnih prostorih motiv tembolj enakomerno oddaljen od kamere in bliskavice. Kratek čas bliska in njegova moč pa nam omogoča posneti ostro in z barvami zasičeno sliko.

Že samo nekaj 10cm razlike oddaljenosti motiva od kamere nam pokaže, kako je uporaba direktne bliskavice lahko zelo problematična. Ostreno je v sredini. Avtomatika izračuna pravilno osvetlitev za to razdaljo. In po zajemu posnetka lahko opazimo, da je levi bližnji del rokava srajce preosvetljen, sredina posnetka pravilno osvetljena, roka v ozadju pa že premalo osvetljena.

Nekatere dramatične posnetke pa je bolje posneti brez bliskavice. Tako dobimo veliko bolj avtentični posnetek.

Kljub močni svetlobi bliskavice, je ogenj v ospredju še vedno lepo viden.

Bliskavica na kameri pa nas zna velikokrat rešiti prav pri do osvetljevanju motiva. Če fotografirate osebo v senci, v ozadju pa je močna svetloba bo posnetek nepravilno osvetljen. Če pa bomo opravili korekcijo osvetlitve v nad osvetlitev, pa bo svetlo ozadje popolnoma belo, portret pa tonsko zelo mehak.

Pri tako veliki moči bliskavice tudi na 10m oddaljenosti od motiva ni večje razlike v osvetljenosti motiva. Razlika med bliskavicama pa je še v tehničnih zmožnostih in možnosti različnih nastavitev. Cenejšo EX 420 moramo za večino lastnosti krmiliti preko kamere. Ne omogoča pa nam stroboskopskega efekta, ročnega spreminjanja goriščnice, s tem kota osvetlitve in nastavitev moči ostalih bliskavic.

Naj bo bliskavica nižjega ali višjega cenovnega razreda, razlike med njima tudi v zahtevnejših pogojih osvetlitve ni.

Boljše bliskavice, kakršna je tudi EX 420 nam omogoča obračanje glave v horizontalnem in vertikalnem načinu. Ta bliskavica je skoraj za polovico cenejša od EX 550, vendar za večino fotografskega dela nič manj uporabna. Ob nakupu dobro razmislite ali rabite bliskavico z več lastnostmi. Večino izmed teh, lahko nastavljate tudi preko kamere. Stroboskopskega efekta, zmanjševanje moči bliska in nastavitev dolžine bliska pa potrebujemo le za posebne načine fotografiranja. Pomik glave bliskavice v vertikalnem načinu. S tem ko dvignemo bliskavico v strop nam odbita svetloba veliko mehkeje osvetli motiv in preostali prostor. Seveda pa strop ne sme biti premočno obarvan z neko barvo razen belo. Barva ki bo odbita bo prevladovala tudi na motivu.

Levo zgoraj, uporabljena bliskavica na kameri. Če uporabimo še dodatno bliskavico, da prihaja svetloba še iz drugega kota pa dobimo zanimive svetlobne efekte. Tudi posnetek pridobi na dinamiki.

Posneto z bliskavico na kameri (slika desno). Posnetki narejeni iz te pozicije bliskavice nimajo nobene plastičnosti. Profesionalni fotografi se bliskavici na kameri zelo radi v velikem loku izognejo. Veliko motivov na ta način ni kakovostno osvetljeno in posnetek deluje zelo monotono. Slika levo zaradi uporabe dodatne bliskavice usmerjene v strop pridobi na globini. To opazimo na glavi igrače.

Bliskavica na kameri je bila obrnjena stran od motiva. Ob proženju je zaradi "slave" funkcije bliskavica na sliki zaznala blisk in sprožila blisk. Svetloba se je odbila od belega kartona in osvetlila motiv iz desne smeri. Z igro svetlobe ustvarjamo različne posnetke enakega motiva.

Druga bliskavica za motivom.

Druga bliskavica pred motivom. Prednji del motiva je veliko bolje osvetljen kot na prejšnjem posnetku, kjer je bila druga bliskavica za motivom.

Bliskavice najvišjega razreda (EX 550) nam omogočajo tudi stroboskopski efekt. V kratkem intervalu naredi več zaporednih bliskov. Levo je normalna uporaba bliskavice. V sredini posnetek s serijo treh bliskov in na desni serija petih bliskov. Za še boljši prikaz bi moral ozadje še bolj oddaljiti in izbrati črn žamet, ki ne odbija svetlobe.

Vodilno število!

Le to nam pove veliko o moči bliskavice oziroma svetlobe, ki pride iz nje. V dobi, ko še ni bilo svetlomerov in možnosti avtomatske osvetlitve, je bilo to število zelo pomembno. Če vemo vodilno število bliskavice je tudi laže izračunati parametre za pravilno osvetlitev. Če imamo vodilno število bliskavice 40 in je motiv oddaljen od kamere 10m, moramo pri 100ISO občutljivosti nastaviti zaslonko 4. Torej, vodilno število delimo z oddaljenostjo motiva in dobimo zaslonko. Vendar v dobi programskih avtomatik le redko kdo še računa vse parametre za pravilno osvetlitev.

Slave

Ko prva (master) bliskavica ali poseben oddajnik na kameri odda IR blisk ali se sproži bliskavica, druge bliskavice, ki so pripravljene za blisk s pomočjo senzorja prožijo svetlobo. Torej ni treba, da so bliskavice na kameri. Lahko jih postavimo poljubno po prostoru in proži jih blisk iz glavne bliskavice. Z glavno (master) bliskavico lahko nastavljamo tudi moč ostalih bliskavic.

V posnetem motivu je tudi bliskavica, ki se je ob sprožitvi prve tudi sprožila. Vodilna (master) bliskavica je na kameri in usmerjena v strop. Bliskavica na sliki je nastavljena na lastnost slave (suženj) in sledi navodilom prve (master) bliskavice. Ko se je sprožila prva bliskavica je prožila blisk tudi bliskavica v sredini motiva, pa čeprav je popolnoma samostojna. Niti ni treba, da je pritrjena na katerikoli kameri.

Sinhronizacijski čas

Zaklop v kameri je samo določen čas popolnoma odprt. In ker je blisk krajši od hitrosti zaklopa, mora le ta prožiti v pravem intervalu, ko je zaklop popolnoma odprt. V nasprotnem primeru je osvetljen samo del tipala in dobimo samo del osvetljene slike.

FP (hitri časi osvetlitve)

Pri krajših časih osvetlitve pa se zaklop premakne z enako hitrostjo, le reža skozi katero gre svetloba je vse manjša. V posebnem načinu osvetljevanja, lahko delujemo tudi z krajšimi časi od sinhronizacijskega. Vendar se v tem primeru podaljša čas trajanja bliska. Kar pa doprinese do večjega segrevanja bliskovne cevi in ob predolgi uporabi njenega hitrejšega uničenja. V nekaterih primerih lahko traja čas bliska tudi eno sekundo.

Ko boste spoznali uporabnost bliskavice na vaši kameri, bo tudi zadovoljstvo pri fotografiranju v svetlobno slabših pogojih odlično.