Kamera je dobra za tistega, ki od nje ne pričakuje preveč. Vsi tisti, ki ste kamero kupili in niste upoštevali že v lanskem letu zapisanih besed, pa so vam njene zmožnosti še vedno v veselje ali za zahtevnejše njene nezmožnosti že v veliko napoto.

 

Ni moj namen pisati o vseh možnostih in nezmožnostih kamere. Teh sam niti ne vidim (razen na testu), saj je kamera na najnižji EOS D stopnici. Torej ponuja veliko za svoj denar, oziroma za svoj razred. Vem, da bi mnogi radi od nje še več, ker kamero najbrže gledate iz cen analognega sveta in ste to tudi pričakovali. Vendar, bili ste opozorjeni. Kamera ne nudi nič več kot v analognem svetu EOS 300. Kar pomeni. Odlična je za svoj namen in široko množičnejšo uporabo. Za zahtevnejše uporabnike ima Canon kamere iz višjih stopnic. In, če niste obremenjeni s Canon dodatno opremo, so tu še Pentax *istD, Olympus E-1 in Nikon D70.

 

Osnovne lastnosti kamere EOS 300D

 

Ohišje je tako kot je bilo predstavljeno avgusta 2003. Siva (nekaj naj bi bilo že črnih), gladka plastika, povprečna konstrukcija in kakovost izdelave. Kamera ni majhna, vendar lepo sede v roke (142x99x72mm). Tudi teža je za ta razred kamer kar velika. 645g z baterijo. Pa je teža dvorezni meč. Stvar posameznika in njegovega okusa. Vendar, če pogledamo široko je kamera enostavna za uporabo in predvsem za ta cenovni razred ji ne smemo gledati preveč v zobe. To ni kamera za zahtevne uporabnike, pa čeprav še danes marsikdo misli tako.

Tipalo je CMOS, velikosti 22,7x15,1mm, efektivno premore 6,5 MP, prave ločljivosti pa 6,29MP. Fotografiramo lahko v treh ločljivostih, dveh formatih zapisa JPEG, RAW in v razponu občutljivosti 100 do 1600 ISO. Tipalo je tehnološko podobno tistemu v EOS 10D, je pa različno v končni izdelavi.

 

 

Bliskavice se dvigne visoko nad objektiv. Veliko kasneje pride do efekta rdečih oči v zatemnjenih prostorih. In navadite se uporabiti bliskavico za doosvetljevanje.

 

 

Izrez slike posnete z objektivom EF-S 18 - 55mm pri 55mm in 100ISO (levo), 1600ISO (desno).

 

 

Bliskavica dobro opravi svoje delo.

 

 

Prve dodatne funkcije, ki nam pomagajo nastaviti funkcije kamere.

 

Na EOS 300D lahko pritrdimo vse objektive serije EF in novega EF-S, ki je prirejen prav za EOS 300D. Oziroma to serijo objektivov lahko pričakujemo tudi še za kamere enakega ali nižjega razreda. Seveda samo v širokem kotu. Kajti prav tu je lastnik EOS 300D najbolj prikrajšan. Široki kot je največji problem digitalnih fotografov, ki za hobi kot je fotografija nebi radi zmetali celega premoženja.

 

Ostrenje poteka na TTL-CL-SIR način s pomočjo CMOS senzorja. In to ne tistega ki zajema svetlobo. Canon je že v analogni dobi uporabljal CMOS senzor za ostritev. Ostrimo preko sedmih fokusnih točk. Delovanje pa poteka v EV območju od 0,5 do 18. Seveda podatek velja za sredinski senzor. V slabših svetlobnih pogojih dodatne lučke za doosvetljevanje nimamo. Lahko pa si pomagamo s pomočjo predbliska bliskavice. Vendar je to samo delno uporabno. V celoti pa je Canon tehnologija merjenja ostrine odlična.

 

Pogled skozi iskalo je preko penta zrcal in ne penta prizme. Te razlike vsak fotograf niti ne opazi. Če pa ste pozorni boste ob premikanju kamere opazili razliko. Slika se lomi, krivi in tudi tako točna in svetla ni kot bi lahko bila s pomočjo prizme. V iskalu vidimo 95% motiva, ki bo nato v celoti zajet na tipalo. Kar pomeni, da kar vidimo v iskalu ni vse kar bo zajeto v spominski enoti. Seveda je treba šparati s prostorom in materiali in posledično s stroški. Vendar je ta zmanjšan sistem bil uporaben v hobi fotografiji predvsem v analogni film tehniki. Diapozitiv smo vedno dali v okvirček in mm slike na vseh štirih straneh se je prekril. Prav tako nam v foto laboratoriju niso izdelali celotne slike. Vedno je bilo nekaj odrezanega. V DSLR kamere bo pa kar treba v vse dati 100% iskalo. TFT zasloni na kompaktih nam tak celoten pogled na motiv že omogočajo.

 

 

Kamera se odlično znajde pod studijsko osvetlitvijo.

 

 

EF-S 18 - 55mm. Efekt "flare" in "ghost", ko opazimo napake leč v objektivu so ob močni točkasti kontra svetlobi lepo vidni. Vendar napako lahko opazite že v iskalu. Kamero malo premaknete tako da direktna svetloba pada pod drugačnim kotom in napak se ne opazi več (slika 1).

 

 

Ostrina v centru objektiva EF-S 18 - 55mm je še zadovoljiva.

 

Imamo pa možnost nastavitve dioptrije. In to v razmerju med -3 in +1. Na zunanjosti iskala so sani na katere pričvrstimo dodatni okular z gumo. Lahko pa dodamo tudi makro iskalo z možnostjo povečave. V iskalu samem vidimo dodatne informacije. Nekaj je že znanih iz analognih EOS kamer nekaj je povsem novih, ki so prišle šele z digitalno tehniko. Čas, zaslonka, kompenzacija osvetlitve-+, bliskavica, efekt rdečih oči, visoka sinhronizacija bliskavice, podatki o CF in št. Posnetkov, sedmih fokusnih točkah in zaklenjeni ekspoziciji.

 

LCD zaslon je tudi na refleksnih kamerah novost. Preko njega še ne gledamo motiva. Vendar pa lahko upravljamo funkcije kamere in si ogledujemo že posnete fotografije. TFT zaslon je velikosti 1,8 inče in ima 118.000 točk. Pozicija je dobra, še ni vrtljiv in še nekaj časa na DSLR kamerah tudi ne bo. Sama ločljivost kot prikaz detaljev slike je dobra. Ob različno močni svetlobi lahko nastavljamo v petih stopnjah svetlost zaslona. Ko na njemu beremo napise v meniju so le ti zelo dobro berljivi.

 

In na koncu prvega dela še bliskavica. Vgrajena E-TTL bliskavica ima vodilno število 13 pri občutljivosti 100ISO. Po vklopu bliskavice se le ta zelo visoki dvigne nad kamero. Tako se kar dobro izognemo efektu rdečih oči v prostorih s slabo svetlobo. Na kamero lahko pritrdimo tudi zunanje bliskavice serije EX. Kamera nam ne omogoča kontakta za studijske bliskavice. Le te moramo prožiti preko bliskavice ali IR enote. In še nekaj nam EOS 300D ne nudi. Sicer za ta razred kamer to niti ni potrebno. Toda zahtevnejši fotografi, ki so mislili, da bodo za »malo« denarja dobili vse možnost kontrole bliskavice preko kamere (FEC) močno pogrešajo. Pa se ne zavedajo, da je to »consumer« kamera, torej namenjena širokim množicam, oziroma, da je treba dokupiti malo dražjo bliskavico EX550, ki nam to omogoča. Tu se še enkrat vidi, da nekateri od 300D pričakujejo preveč.

 

 

Nastavek za objektive je kovinski. Na EOS 300D lahko pritrdimo tudi objektiv nove serije EF-S.

 

 

Objektiv EF-S 18 - 55mm. Posneto pri goriščnici 18mm. Efekt "barrel" sodčaste distorzije je kar opazen.

 

 

100ISO in ekspozicija 2 sekundi.

 

 

1600ISO in ekspozicija 2 sekundi.

 

 

V prvem meniju hitro pridemo do vseh glavnih funkcijskih nastavitev.

 

$$PAGE$$ 

 

Funkcije in možnosti

 

Nastavitve za osvetljevanje so na zgornjem okroglem nastavitvenem gumbu. Od avtomatskih nastvavitev imamo P, Zeleno, Portret, Panorama, Makro, Šport, Nočno, Izklop bliskavice nastavitve. Od nastavitvenih pa Tv, Av, Dep, M. Tu moramo za nastavitev zaslonke pritisniti dodatni gumb Av. Kamera ne premore nobene lastne uporabniške nastavitve. Časi osvetlitve so od 1/4000 do 30 sekund in B. Sinhronizacija z vgrajeno bliskavico je 1/200 sekunde. Možna je nastavitev korekture osvetlitve od -+2 v 1/3 stopnji. Merjenje svetlobe poteka preko 35 conskih polj, delno v 9% v sredini in v načinu kjer ima kamera poudarek merjenja v centru. Seveda pa delujejo te samostojne funkcije samo v nastavitvenih funkcijah. V avtomatskih slikovnih so te lastnosti že izbrane. S pritiskom na prožilec za polovico zaklenemo tako ostrino (naj bi) kot osvetlitev. Kamera nam omogoča bracketing možnost tako osvetlitve kot korekture bele barve WB. V nastavitvah lahko nastavimo tudi možnost -+ za kontrast, ostrino in zasičenost barv. Kamera nam lahko zajame 2,5 posnetka v sekundi in 4 v pomnilnik. Redukcijo šuma nam opravi avtomatsko, ko posežemo po daljših časih ali po višji občutljivosti. Na kameri EOS 300D lahko zelo hitro opazimo, da nam nudi mnogo omejitev. Toda roko na srce. Na to ste bili opozorjeni že lansko leto, oziroma od te kamere ne smete pričakovati preveč. In če ne, torej ste kamero izbrali s premislekom, vam še danes odlično služi in ste s svojo odločitvijo zadovoljni. S časom pa ste se z njenimi omejitvami seznanili in jih znate obiti. Seveda če le to sploh potrebujete.

 

V funkciji pregleda že posnetih fotografij ni nobenih posebnosti. Edina bolj zanimiva je možnost 10X-nega povečanja slike. S tem si lahko na enostaven način ogledamo tako ostrino kot detajle na sliki. Prehod v pregled slik je enostaven. Samo kliknemo preview gumb in že si ogledujemo posnete fotografije. Na zaslonu vidimo vse informacije, vključno s histogramom. Slike prenašamo preko USB 1.1 prenosa. Kamera nam omogoča možnosti DPOF, PictBridge, ExifPrint, DirectPrint, tako, da so posneti že pripravljeni za izpis na tiskalnikih s temi lastnostmi. Zanimiva lastnost je tudi avtomatsko obračanje slike na TFT zaslonu. Edina slaba lastnost kamere v fazi pregleda in shranjevanja slike je v tem, da po zapisani sliki ni možno le te dodatno zmanjševati, jo izrezati ali zapisati v drugačnem načinu kompresije. Še sploh, če želimo šparati na spominu, je ta lastnost dobrodošla.

 

EOS 300D zapisuje na spominske enote CF tipa I in II. Lahko uporabimo tudi MicroDrive enoto. Sama pozicija kje se kartica nahaja je dobra, tudi vratica se lepo odpirajo in ščitijo kartico. Tudi baterija BP-511 Li-Ion je dobro zaprta. Poseben zatič jo drži, tudi če se vratica odpro. Nastavek za stojalo je kovinski in na sredini osi objektiva, tako da kamero lahko uporabimo tudi za panoramsko fotografijo na posebnih stojalih. Nimamo pa možnosti snemanja zvoka ali dosnemavanja zvočnega zapisa k sliki.

 

 

Testni motiv za ekspozicijo pri 1/10 sekunde.

 

 

EOS 300D, 100ISO, 1/10 sekunde.

 

 

EOS 300D, 400ISO, 1/10 sekunde.

 

 

EOS 300D, 1600ISO, 1/10 sekunde.

 

 

Fotografirano z EOS 1D MarkII, 1600ISO, 1/10 sekunde.

 

 

Vrata za Li-Ion baterijo, spomisko kartico CF I, CF II in MicroDrive in USB, AV in daljinski prožilec.

 

$$PAGE$$

 

Prijaznost uporabe in tehnične lastnosti

 

Ko kamero primeš v roke, jo že zaradi njene velikosti in velikega držala ne izpustiš iz rok. Palec mi ne sede lepo na sprožilec. Sama uravnoteženost kamere je zelo dobra. Vsi gumbi so enostavno dosegljivi in uporabni. Seveda, ko jih uporabniško spoznamo. Spominsko kartico in baterijo zelo enostavno izvlečemo iz kamere. Čeprav so vratica za baterijo spodaj, pa jih lahko odpremo četudi je kamera pritrjena na stojalo. Je pa zatič, ki drži baterijo preslaboten. Se lahko zgodi, da baterija sama pade iz ležišča. Kar se mene tiče, je kamera zelo enostavna za uporabo.

 

Skoraj vsi gumbi s katerimi nastavljamo zunanje funkcije so dobro postavljeni. Gumb za vklop je že eden izmed tistih (skoraj) manj posrečeno postavljenih na zgornjem delu kamere. Ko imaš roko na držalu in pripravljeno na prožitev je kamero težko prižgati. Dobra dobra lastnost te postavitve pa je, da je izklop kamere po nesreči zelo otežen. Večina ostalih nastavitvenih gumbov je dobro postavljenih, predvsem pa so zelo pregledni. Sam navigacijski sistem štirih gumbov je zelo enostaven in priročen za uporabo. Včasih pa nimaš občutka ali si ali nisi pritisnil na gumb. Ko enkrat posežemo v meni na TFT zaslonu pa vidimo, da ni vse v obliki ampak je poudarek na uporabnosti. Vidljivost in uporabnost sta zelo dobri.

 

Pri samih uporabniških tehničnih lastnostih pa se zopet opazi, da je kamera namenjena množičnejši ne preveč zahtevni uporabi. Vklop je za DSLR kamero počasen. Dobro pa deluje tako hitrost in točnost ostrenja. Torej ta kamera nas zna zadovoljiti. Seveda, če vemo njene zmožnosti oziroma še bolje naše zahteve. Vse to pa je zapisno pod temo Matjaževa ocena http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_150.shtml.

 

 

S kamero se je treba dobro spoznati. Na ohišju je veliko funkcijskih gumbov, ki nam služijo, da lahko hitro pridemo do nastavitev.

 

 

Posnetek iz bližine. EF-S 18 - 55mm in izrez iz testnega studijskega posnetka.

 

 

Mala bliskavica se dobro odreže pri doosvetljevanju motiva. Je še ravno zadosti močna, da nam tudi v izredno močnih svetlobnih sončnih pogojih še doda svetlobo v sencah.

 

 

Funkcija s katero nastavljamo lastnosti v predogledu slike.

 

Kakovost fotografije

 

Tu je treba najmanj besed. CMOS in procesiranje električnih signalov Canon zelo dobro obvlada. Iz tega šest milijonskega tipala se da pri 100ISO izvleči odlično fotografijo v velikosti 30x45cm. Seveda pa je veliko odvisno od kakovosti svetlobe, pravilnosti osvetlitve in nenazadnje od objektiva. Objektiv nove serije EF-S ni noben tehnični biser. Zna pa zadovoljiti veliko uporabnikov, ki so vedeli zakaj kupujejo 300D. Za vse bolj zahtevne pa priporočam, da posežejo po višjem razredu objektivov. Če znamo uporabljati program za obdelavo fotografij in barvne korekture z njim, potem bomo na kameri nastavili Adobe RGB barvni prostor. Na ekranu bo fotografija delovala bolj mehko »sprano« kot v sRGB barvnem prostoru vendar pa imamo več podatkov za obdelavo in vsi izpisi bodo boljši. Za še bolj zahtevne pa kamera omogoča tudi »surovi« RAW zapis. S pomočjo posebnih programov kot je Capture ONE lahko iz slike izvlečemo maksimum. Torej ni vse odvisno samo od kamere ampak tudi o nadaljni obdelavi.

 

Se pa EOS 300D dobro znajde v večini pogojev. Tako svetlobnih kot uporabniških. Seveda pa ima kamera svoje meje, le te pa se da s fotografskim znanjem, predvsem izkušnjami obiti na drugačen način. Ne smete pa pričakovati od 300D preveč. Večkrat sem že zapisal to je le kamera na najnižji Canon DSLR stopnici.

 

 

Prikaz nastavitev in delovanja kamere.

 

 

Približevanje motivu v 10cm korakih. Ostrenje je zelo hitro in točno. Čeprav je v ozadju močan kontrast, kamera nikoli ni zgrešila, da bi opazil tolikokrat omenjani "back fokus" efekt.

 

Za konec

 

Canon EOS 300D je odlična kamera, če jo znamo pravilno uporabiti. V kompletu je že priložena Li-Ion baterija BP-511, polnilec, trak za nošenje, navodila v slovenskem jeziku, Digital solution programe na CD-ju in Program PhotoShop Elements.

 

Zaenkrat v tem cenovnem razredu še nimamo boljše DSLR kamere. Kamera je zelo prijazna za uporabo tako po funkcijah zunanjih gumbov kot nastavitvah v meniju. Tako, da še vedno tudi po devetih mesecih ni izgubila na svoji privlačnosti. Nikon D70, ji sicer skače v zelje med tistimi, ki še niso vezani na Canon opremo, vendar je višjega razreda ne samo po funkcijah, ampak tudi po ceni. Tako, da bo do letošnje Photokine 300D še ostala najcenejša DSLR kamera. Če sem že v začetku članka povedal, da nekaterih napak ali bolje nezmožnosti delovanja kamere sploh ne opazim, ker se zavedam za koga je ta kamera namenjena, pa ne morem mimo za mene nerazumljive tehnične rešitve pri ostrenju. Ko na kameri s pritiskom na sprožilec za polovico nastavimo ostrino, se zaklene nadaljne ostrenje. Ja, do sedaj smo mislili, da je tako. Pri EOS 300D pa ko naredimo rekompozicijo, kamera v vsaj polovici primerov začne na novo ostriti. Enostavno misli, da se objekt premika in ga začne spremljati. To je ena redkih resnih zamer, do te kamere. No pa se fotografi znajdemo na drugačne načine v takih primerih. Če ne gre drugače pa prestavimo na ročno ostrenje. Sicer pa, kamera ima sedem ostritvenih točk, katere lahko ročno prenastavljamo.

 

Toliko o tem zadnjem preizkusu kamere EOS 300D. Marsikaj sploh zapisal nisem v tem članku, saj je bilo zapisano že prej. Zato si za osvežitev le preberite še prejšnje članke. Predvsem pa ne pozabite na članek v temi »Matjaževa ocena«. Marsikateremu kupcu, ki se odloča za ali proti nakupu bo olajšal izbiro. Predvsem pa olajšal dilemo med izbiro 300D ali 10D. In velja prebrati članek tudi za tiste, ki se odločate za Nikon D70. Ne naredite napake kot so jo nekateri kupci EOS 300D. Mogoče potrebujete kamero z boljšimi lastnostmi. In tudi za vas mislim, da kmalu pride dodatna možnost.