O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si
Daguerre je leta 1838 predstavil način zajema svetlobe, razvijanja in dolgotrajnega hranjenja razvite fotografije. Fotografija je dobila krila, slikarji so se zbali za svojo obrt in skozi desetletja so se predstavile nove tehnične rešitve. Novo zelo odmevno in uporabno rešitev je 50 let zatem naredil George Eastman, ki je za nosilec emulzije izbral celuloid. Še ena novost se je začela v 70-tih (točneje l. 1968), ko so v Bell Labs že razvijali prve digitalne zapise. Danes smo že močno v digitani fotografiji, film je že skoraj v naši pozabi. V razvojnih oddelkih ne spijo. Tu so že prvi vidni zametki, kje bo fotografija v naši bližnji prihodnosti. (Več o zgodovini fotografije v knjigi e-Fotografija (Osnove digitalne tehnike - leto 2001 - prenesi PDF))
Smo pred novo, večjo revolucijo. Mnogo večjo, kot je bil preskok iz asfalta na stekleno ploščo, nato na film ali celo na tipalo. V bistvu je bil to samo manjši napredek v tehniki. Torej zajemu fotografije. Za »pravo« revolucijo potrebujemo nov pristop. In ta je že pred nami!
Človek gleda na motiv v treh dimenzijah. Fotografija (razen stereografija) nam laže že vso svojo zgodovino. Kjerkoli jo vidimo, vsepovsod je predstavljena brez globine, torej brez tretje dimenzije.
Že nekaj desetletij imamo možnost gledati fotografije kot video v treh dimenzijah s pomočjo očal. Toda ta način ogleda se ni prijel v zadostni meri, da bi prinesel 3D fotografijo ali video med množice v vsej svoji širini. Še vedno je glavni pogled na fotografijo, video v nam znani 2D predstavitvi.
Vendar razvoj gre nezadržno naprej in inžinerji iščejo nove in nove rešitve, kako prikazati 3D sliko brez dodatnih očal ali drugih pripomočkov.
Tu nastopijo skupaj nove rešitve. Nekatere, kot 8K zasloni in snemanje v 48 sličicah v sekundi se že predstavljajo v naših domovih ali kinih. Ko bo čez par let 8K tehnologija ločjivosti zaslonov dovolj poceni, ko bo med nami vse več kamer, ki bodo zajele tudi posamezno sliko v celotni globini in, ko bomo imeli zaslone v več plasteh, potem bomo v pravi fotografski in video revoluciji.
Namreč, popolnoma se nam bo spremenil pogled na fotografijo. Iz dveh dimenzij, bomo prišli na pogled v treh dimenzijah. Od začetku fotografije leta 1838, bo to nova, res velika prelomnica! Tista, ki bo pogled na fotografijo prvič popolnoma spremenila. Prehod iz steklene plošče na film, iz analognega v digitalno je bil samo tehnološka prelomnica. Končna slika ostaja podobna. 2D ali 3D pa je nekaj povsem drugega. Fotograf bo spoznal tudi nov, popolnoma drug koncept, pogled, nova pravila in možnosti predstavitve originala.
Predvidevam, da bomo čez pet let že v hobi fotografiji na začetku te revolucije. Nekako tako, kot smo bili leta 1995 že seznanjeni s prvimi digitalnimi kamerami.
Čez 10 let, bo zdaj klasična 2D tehnika v pozabi, kot je danes film!
Že danes nam kamera Lytro nakazuje, kam gre razvoj. Ne samo, da bomo fotografije in video gledali v treh dimenzijah, ampak se bo slika obnašala kot motiv. Naše oko ima sicer širok kot pogleda. Vendar ostrega in z večjim poudarkom samo v ožjem kotu okoli ostrene točke, kjer gledamo objekt tudi po globini. Tam se slika izostri in tu vidimo glavne detajle. V tem je čar 2D tehnike, saj lahko zaradi samo predstavljene izostritve, izločimo moteče elemente. Drugačen pogled na motiv ni možen.
Tudi velikost predmetov, perspektiva in ostali predstavljeni elementi so dobesedno zamrznjeni. V 3D tehnologiji, se bo naš pogled lahko sprehajal tudi po globini. Tako kot smo vajeni pri normalnem pogledu. Fotografija se nam bo odkrivala več časa. Odvisno kaj si bomo želeli ogledati in, kako mi sami procesiramo ter s tem dojemamo slikovne elemente.
Skratka. Fotografija ne bo zaključena, saj bomo imeli v tretji dimenziji moč fotografijo gledati v nam želeni interesni točki po globini. V tem primeru se bomo lahko osredotočali na mnogo več detajlov, kot danes na 2D fotografiji. Na njej lahko hitro postavimo glavni del kadra in izničimo vpogled na nezanimive dele motiva. Torej, kot da ne obstaja ob zajetem motivu še kakšna druga možnost interesa pogleda. Fotograf v 2D tehniki enostavno zaklene vse druge možne poglede na motiv. V 3D tehniki bo dodatnih detajlov ali interesnih delov motiva več.
Tudi vsak gledalec se bo lahko osredotočil na različne detajle. Torej bo imel fotograf krepko več dela narediti uspešno fotografijo, z glavno figuro in tem manj motočih elementov. Nekaj takega se nam dogaja v manjši meri, ko barvno fotografijo spremenimo v ČB in je lahko hitreje všečna. Ni motečih barvnih elementov in barvne neskladnosti, ki lahko bega pogled iz glavnega dela motiva.
Toda do tu smo še vedno pri fotokamerah. Torej, škatlicah z luknjo (objektivom) in medijem za zajem. Vendar ali res potrebujemo veliko fotokamero, veliko tipalo in predvsem objektiv. Nikakor ne! Svetloba je elektro magnetnetno valovanje in žal je naše človeško oko iz neke stare zgodbe. Valovanja se lahko ujame tudi drugače. V bistvu imamo lahko samo majhen sprejemnik, zajamemo valovanje in ga obdelamo v vidno sliko. Ja, to je prihodnost! Sprejemnik (tipalo) si boste lahko nalimali na gumb ali noht. In tudi velikost tipala ni več pomembna za povprečno kakovost. Klasičnim foto »škatlam« z objektivi in velikimi tipali, se počasi bliža konec!
Silicij, je anorganska polprevodniška tehnologija. Izkoriščamo ga tudi za tipala v kamerah. Vendar tehnologija obdelave silicija zahteva drage, ekološko sporne postopke in visoke temperature okoli 1000 stopinj. Organske spojine z različnimi prevodnimi lastnostmi pa so že danes uporabne na več področjih. V solarni industriji, kot pri OLED zaslonih, katere že imamo v naših mobilnih napravah in tudi fotokamerah.
Vzamete folijo in si preko tiskalnika natisnete tipalo, svetilni elemet, lahko tudi zaslon. Možno je že na folijo natisniti svetlobne diode, tranzistorje, solarne celice, tipalo, baterijo...
Manjka samo še tehnologija večje prevodnosti, kot jo organski prevodniški materiali nudijo do sedaj. 3D tiskalnike poznamo že tudi v domačem okolju. Že nekaj let nazaj je Nasa, na vesoljsko mednarodno postajo poslala datoteko za natisk navojnega ključa, ki so ga rabili za popravilo na postaji. Danes 3D tiskalniki niso več samo domena industrijske uporabe. Vzamete želen programski izdelek vaše fotokamere in ga natisnete. Še malo in bomo z organskimi prevodniki natisnili nam želeni zaslon v poljubni velikosti in ga uporabili za pregled fotografij.
V laboratorijih je že preizkušano mnogo "futurističnih" novosti. Fotograf si bo natisnil fototapeto s svojo fotografijo, v njo pa dodal (natisnil) še organski zaslon, lahko tudi stikalo za luč. Ta ne bo več klasična, ampak bo organska snov, ki proizvaja svetlobo. Zaslon bo imel sprejemnik, ki bo podajal impulze za prikaz slike. Mogoče vse skupaj deluje znanstvena fantastika, a praktični poizkusi in izdelki so že tu. Danes za shranjevanje uporabljamo neke “predpotopne” mehanske tehnologije diskov, katere že hitro zamenjujejo polprevodniške enote. Vendar tudi ti mediji so veliki, dragi. Že danes so lahko naši podatki v oblaku (Cloud), torej na pomnilnih enotah raznih ponudnikov. Kot prvo, imaj toliko varovanih kopij po vsem svetu, da jih je nemogoče izgubiti. Kot drugo. Kmalu bo lahko vsak zaslon naš računalnik. Kot greste lahko s svojim računom na Google iz katerega koli računalnika, bomo enako lahko dostopali do vseh svojih vsebin. Vemo, že danes brez težav delujemo preko programov in datotek v oblaku.
Delamo na domačem računalniku, naslednji dan nadaljujemo z delom na tablici, tretji na zaslonu agencije v New Yorku. Fotografom se hitro postavlja vprašanje o kraji fotografij. Kot da se fotografij na papirju ni dalo vzeti ali, da ni možno že danes dostopati na naš računalnik brez vednosti. Izgleda, da smo že blizu tistega, kar nam kaže znanstvena fantastika.
Za shranjevanje bomo uporabljali kristale. Manjši kristal bo imel dovolj velik pomnilnik, da bomo na njega shranile vse, kar bomo zajeli v našem življenju. Tehnologija je že tu le čakajo kdaj se bo tehnologija, ki jo uporabljamo sedaj istrošila in razvoj novosti ne bo dal več novih možnosti, oziroma bo predrag.
Mogoče se vse skupaj bere kot znanstvena fantastika in da smo nekaj od tega že gledali v filmih.
Vendar vse zapisano je že v laboratorijih ali v praksi v vesoljski, vojaški uporabi. Marsikatera je že v industriji. Od tu pa ni daleč čas, ko tehnologija pride med množice. 3D tiskalniki so že v domači uporabi.
Samo še industrijski krog mora biti sklenjen, naredi se marketing, ugasne se staro 2D tehnologijo in pred nami bo nov izziv. Se še spomnite, kako smo analogno tehniko kamer bili primorani zamenjati za digitalno? Zametki 3D tehnologije v domači uporabi so tako ali tako že tu. 4K zasloni so med nami. Lytro kamera z zapisom po globini je med nami. Organska tipala in drugi prevodniki so med nami. 3D tiskalniki so med nami. Visoka ločljivost tipal je med nami. Oblačni svet podatkov je med nami.
Vse je pripravljeno za vstop v znanstveno fantastiko. Industrija, dobički, dividende, vse skupaj živi na novih tehnologijah, prodaji. In, ko se bo industrija odločila, da novo tehnologijo lahko ponudi kot celoto v vsej prodajno industrijski smeri za zmeren denar, potem bo le ta med nami. Razvoj gre vse hitreje naprej.
Zato si ne zatiskajmo oči, kot so si jih nekateri ob vstopu digitalne fotografije, »da digitalno, kje je še to!« V bistvu je že vse našteto v vsaj 20 letnem razvoju. Sicer gre do uporabe med široki množicami počasi. Toda katera od tehnologij je zaradi cenenosti že sprejeta, kot organske polprevodniške celice za hranjenje energije, dajanje svetlobe, prenos signalov in prikaz slike, OLED zasloni, 3D tisk. Razvoj tehnologij za natisk organskih prevodnikov, visokoločljivih zaslonov v plasteh in video zapis visoke ločljivosti (ena sličica v 50Mb – 48 sličic v sekundi več kot 2GB podatkov v sekundi) je tudi že med nami. Druge tehnologije so še v laboratorijih, 3D programi se vse hitreje razvijajo, podjetja v industriji že uporabljajo vse več novih tehnologij. Kar pomeni, da bodo te kmalu razvite do te mere, da bodo dosegljive tudi za široko množico.
Lahko zapišem. Prihodnja leta, leta nove fotografske tehnološke revolucije.
Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si
O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si