Avtor: Matjaž Intihar

1.Tehnika / 2.Kakovost slike / 3.Zaključek

Uvod

Pri nas Fujifilm fotokamere premalo poznamo. Podjetje so ustanovili leta 1934 in začeli s proizvodnjo filmov.  Prvo fotokamero predstavijo leta 1948. Kot danes že mnoga druga pozabljena podjetja, so fotokamere 35mm formata izdelovali vse do prihoda AF. V nadaljnih letih so bili prisotni med srednje formatnimi kamerami, vse do panoramskega formata 6x17cm. Fujifilm je dolga desetletja s filmi in fotopapirjem močno mešal poti velikemu Kodaku in mu v zadnjih letih prevzel primat. Je podjetje, ki je edino preživelo skoraj popolen upad filma in papirja in postalo opazno prisotno z lastnimi tipali, objektivi in kamerami tudi v digitalnem svetu. Ko sem Fujifilm japonskega predstavnika za Evropo g. Yoshitaka Nakamura (intervju) vprašal, ali bodo ohranili ime Fujifilm tudi v digitalni dobi, je bil odgovor pritrdilen. Ni kaj. Japonska tradicija in inovativnost v elektroniki jim dajejo možnost obstati na trgu, kljub tistemu "film" v imenu. Če je ob prodoru digitalne tehnike Fujifilm s svojimi tipali sodeloval z Nikon in njihova ohišja nudil profesionalnim uporabnikom, je v zadnjih letih spoznal, da v svetu kamer DSLR lahko obstanejo samo tri podjetja. Canon, Nikon in Sony, kateri pa je šel že tudi svojo, bolj elektronsko pot v svetu večjega sistema. Tako je Fujifilm raje povzel idejo Olympusa in v zadnjem času še z drugimi nudijo odlične kamere iz razreda CSC - kompaktna sistemska kamera (članek - CSC kamere na pohodu).

Fujifilm v nekaj zadnjih desetletjih

V Evropi smo vse do sredine 70-tih let bolje poznali barvne filme Agfa, Ferrania, Orwo, Kodak in mnogo manj filme japonskih proizvajalcev, Fujifilm, Konica, Sakura... Še vedno se zelo dobro spominjam, resnega vstopa diapozitivnih filmov Fujifilm na Evropski trg. Pred 38 leti so želeli naprednim fotografom, ki so pri fotografiranju uporabljali diapozitivne filme pokazati, da znajo narediti dober film. Takrat so napredni fotografi v zahodni Evropi, med množico najrazličnejših podjetij, ki so prodajala filme pod svojim imenom, uporabljali predvsem diapozitivne filme podjetij Kodak in Agfa. Zaradi ugodne cene in brezplačnega razvijanja, sem takrat tudi sam preizkusil film Fujichrome R-100.

Občutki po videnih posnetkih so bili mešani. Posnetki so se mi zdeli močno nenormalnih barv in brez množice vmesnih tonskih vrednosti. Seveda, takrat smo bili vsi vajeni nevtralnih Ektachrome filmov in krepko povprečnih Orwo. V fotografskih glavah je bilo takrat mišljenje, da mora posnetek tonsko čimbolj verno zajeti motiv. Ko sem si za tiskovino na velikem boben skenerju s preko 200 korekcijskimi gumbi zaželel poskenirati sliko iz filma R-100, nobena od do takrat pripravljenih nastavitev ni omogočala pravilnih korektur. Na koncu, še sama tiskovina ni bila tisto kar sem si želel, oziroma v vrednostih kot smo jih do tedaj poznali. Minevala so leta, fotografi smo prišli do novih spoznanj, oziroma so nas v njih prepričali in Fujifilm diapozitivni filmi so postali vse bolj prodorni. Zakaj?

Močno zasičene barve Fujifilm diapozitivnih filmov so na projekcijah začele postajati všečne. Ko je Fujifilm dal na trg film Velvia (1990) z občutljivostjo ISO 50, s tem povezanim drobnim zrnom in odlično ostrino, je večina pokrajinskih fotografov in nato gledalcev projekcij onemela.

​

Takih barv do takrat nihče ni bil vajen, niti na Kodachrome 25, ne. Zelena, modra, rdeča in ostale mešane barve so kazale tako neverjetne, nerealne, vendar za gledalca zelo všečne barve, da je bil ta takoj navdušen. Fujifilm filmi so vse hitreje pridobivali nove in nove uporabnike in prevzemali tržni delež do takrat neranljivemu Kodaku. Kodak je šele zadnjih 12 let izdelovanja diapozitivnih filmov Ektachrome, zaradi želja kupcev predstavil filme z bolj zasičenimi tonskimi vrednostmi (Vivid). Seveda, ti zasičeni Fujifilm in Kodak filmi so bili odlični samo za fotografiranje pokrajine, rož, ne pa za portret ali studio.

Zakaj so bili Fujifilm filmi že pred 36 leti, v osnovi bolj zasičenih »nerealnih« barv? Azijci imajo drugačno število paličic in receptorjev v očesu. Od tu drugačno videnje in razumevanje barv. Za svoje všečno videnje barv potrebujejo večjo zasičenost. Tako smo že v 90-tih lahko spoznali, da »laganje« našega očesa, pospešeno prodaja tudi fotografski material. In fotografija, predvsem danes digitalna je to privedla do popolnosti.

Že vsa leta pišem slogan, ki nam prodaja večjo všečnost fotografije! »Kdor bolje goljufa, bolšji je!«.

Tehnologija Fujifilm

In zakaj ta uvod. Pri predstavitvi novosti vedno želim prikazati širino. Naj bo to miselnost in pot nekega podjetja, oziroma, da ima digitalno mnogo skupnega z analogno zgodovino. Konec koncev so digitalne kamere samo evolucija analognih, kot je tudi filozofija računalniške obdelave slike prenešena iz analogne tehnologije. Torej je mnogo naprednih možnosti v digitalni tehniki že bilo poznano v analogni. In pri Fujifilm to zelo dobro poznajo. So podjetje, ki izdeluje skoraj vse v nam vsem dobro poznani fotografiji. In drugače kot Kodak kateri je v hobi tehnološki ponudbi zaprl svoja vrata, je Fujifilm tudi v digitalni foto tehnologiji še vedno uspešen.

Z analognimi kot digitalnimi SLR kamerami so že dolgo prisotni na trgu. Prav tako z optiko. So eden izmed vodilnih proizvajalcev objektivov za profesionalne video, TV kamere in srednje formatne foto kamere. Fujifilm objektive uporablja celo "cenjeni" Hasselblad. Kamero Hasselblad xPan s panoramskim formatom (24x65mm) je izdeloval prav Fujifilm.

Pri Fujifilm so se zelo zgodaj podali v profesionalne vode digitalne fotografije in želeli konkurirati Kodak tudi na tem področju. Glede ohišij digitalnih kamer so dolga leta sodelovali s podjetjem Nikon. V letu 1996 so skupaj predstavili digitalno SLR kamero E2.

E2 iz leta 1996, narejena v sodelovanju z Nikon. Po velikosti ohišja je bolj spominjala na srednjeformatno kamero. E2 je imela tipalo z 1,3M točkami.

 

Fujifilm je vseskozi med vodilnimi v razvoju in izdelavi lastnih tipal. Njihovo tipalo imenovano Super CCD so predstavili leta 1999 in je bilo narejeno po drugačni zasnovi od klasičnega Bayer vzorca. Točke so v obliki satovja. Z oktagon obliko točke naj bi na enaki površini bilo več točk. So lahko večje in tako izkoristijo več elektronov za sestavljanje končne slike. Tudi marketinško znajo pri Fujifilm predstaviti tehnologijo tipal in tako v zavest fotografov vstaviti nekaj svojega pogleda na končno kakovost fotografije. Začeli so z imenom Super CCD. Nadaljevali s tehnologijo Super CCD SR kjer so dodali še eno manjšo točko, ki je drugače občutljiva na svetlobo in tako v skupni proces prinesla še več podatkov.

Takole so bile razporejene točke na tipalu Super CCD SRII.

 

Toda kot vedno. Super ta, super oni, napis še nikoli ni pomenil, ali zagotavljal končnega, popolnega ali najboljšega rezultata. Leta 2010 je Fujifilm naredil novo tipalo EXR II, s CMOS tehnologijo in z Bayer vzorcem, kot ga uporabljajo vsi ostali proizvajalci tipal. Tako je Super CCD tipalo šlo v zgodovino. Fujifilm ima kot ste lahko prebrali bogate izkušnje in lastni razvoj. S tem pa možnost ponuditi fotografu nekaj svojega in novega. Prav to pa na trg prinašajo nove kamere iz razreda CSC.

 

---

 

Kamera Fujifilm X-T2

Kamere iz razreda CSC so vse bolj prodorne. Sprva so bile brez iskala. Zdaj je vse več njih z EVF (elektronskim iskalom). Med njimi tudi tokrat preizkušena kamera Fujifilm X-T2, ki je evolucija predhodnice X-T1.
Kar je dobro obdržiš, kar je prinesel nov razvoj in želje uporabnikov dodaš. Fujifilm se je držal tega preizkušenega recepta in X-T2 ni želena samo med tistmi, ki bi radi vstopili med kamere CSC, ampak je celo toliko pridobila, da jo bodo mnogi uporabniki X-T1 enostavno in z veseljem menjali.

Novosti Fujifilm X-T2

16 jih je na proti X-T1. Najbolj opazne in uporabniško zanimive so tipalo, procesor, 4K video in hitrost delovanja s pomočjo dodatnega držala in dvema dodatnima baterijama v njem.

Tipalo

Namesto 16.3MP X-Trans CMOS II tipala, je sedaj na voljo tipalo s 24.3MP, X-Trans CMOS III APS-C, ki je poznano že iz kamere X-Pro2.

Procesor

X-Processor Pro je tudi prenešen iz X-Pro2. Omogoča hitrejše odzivne čase kot, avtofokus v 0.06sec, začetek delovanja po vklopu 0.3 in odzivnost zaklopa v 0.045sec.

Video

Fujifilm  X-T2 je prvi iz Fuji X- serije, ki podpira UHD (4K) video. Zapis je ločljivosti 3840 x 2160 točk, s 30pvs (sličicami v sekundi), in podatkovnem toku do 100Mbps. V polnem HD formatu (1920x1080 točk) je na voljo snemanje s 60 sličicami v sekundi. Preko HDMI prenosa lahko podatke prenašamo brez kompresije.

Občutljivost - ISO

Tipalo nudi občutljivost ISO 200 - 12,800. Elektronsko ga lahko razširimo do ISO 100 - 51,200.

AF sistem

X-T1 je nudil 49 točkovni AF, X-T2 ima novega s 91 točkami v Zone načinu in 325 točk je na voljo v izbranem enotočkovnem načinu delovanja. Okoli 65% motiva je pokritega s točkami za razpoznavanje kontrasta, centralnih 40% točk je pokritega s točkami za fazni način AF.
Prenovljeni so tudi algoritmi v načinu sledenja AF-C.

Iskalo

Iskalo OLED je v ločljivosti enako kot v X-T1, 2.36M točk. Povečava 0.77x je prav tako enaka. Novost je veliko večja odzivnost 0.005sec in osveževanje 60 slik v sekundi, ob uporabi dodatnih baterij v držalu je osvežitev celo 100 slik v sekundi. Povečana je tudi guma pred okularjem.

LCD zaslon

Zaslon ostaja enak. Velik 3 palce in ločljivosti preko milijona točk. Razlika je samo v sistemu premikanja zaslona. Zdaj imamo zaradi premika v stran omogočeno še lažji pogled glede odsevov. Ni pa v celoti vrtljiv.

EV - kompenzacija osvetlitve

Narejena je sprememba. Iz možne nastavitve -/+3EV je sedaj možna izbira med -/+5EV. Vendar, na izbirnem gumbu imamo nastavitve -/+3EV, v drugi ‘C’ izbirni nastavitvi (je na istem izbirnem gumbu) in z vrtljivim gumbom na prednji strani lahko nastavljamo novo razširjeno možnost.

Hitrost zaklopa

Fujifilm X-T1 nam je nudila samo 1/4000sek., X-T2 ima 1/8000sek. Kot že prej, nam elektronski zaklop nudi možnost delovanja pri 1/32,000sek.

Sinhronizacija bliskavice

X-T1 je imela sinhronizacijo 1/180sek, X-T2 zdaj nudi "pro" hitrost 1/250sek.

Gumbi

Število gumbov in pozicije njih po ohišju so spremenjene. Trije vrtljivi gumbi so sedaj malo višji. Dobili smo manjši joystic.

Zrno efekt v programu simulacije filma

Spremenjeni so efekti filma in simulacije barv glede na film.

Hitrost proženja zaklopa

Fujifilm X-T2 ima enako hitrost 8pvs (posnetkov v sekundi). Z uporabo dodatnega nastavka in dveh baterij gremo do 11pvs. Ko vklopimo elektronski prožilec lahko uporabimo 14pvs. Pri delovanju v funkciji "live view" je na voljo 5 posnetkov v sekundi.

Fuji X-T2 nastavki

Večji 3.5mm je nastavek za zunanji mikrofon. V dodatnem gripu je nastavek za slušalke in s tem boljšo kontrolo zvoka. Vgrajen je USB 3.0

Pomnilne kartice

Fujifilm X-T2 ima dve reži za SD pomnilne enote. Podpira tudi UHS-II protokol pomnilnih kartic.

Velikost in teža

Nova kamera je malo večja od predhodnice. Velika je 133 x 92 x 49mm in težka 507g. V primerjavi z X-T1, 129 x 89.8 x 46.7mm, 440g.

Ohišje

Kljub temu, da razred CSC nudi kompaktnost se je hitro spoznalo, da mere ohišja niso tista prava prednost. Fujifilm X-T2, ni dosti manjša od hobi kamer iz razreda DSLR. Da kompaktnost ni nujna pri kamerah CSC višjega razreda kaže že to, da so X-T2 glede na X-T1 še povečali in obtežili. 133 x 92 x 49 mm meri ohišje, ki je že na pogled retro oblika klasičnih kamer SLR. Zaradi nestandardne, vendar všečne širine glave kamere, me spominja na Fujica ST-901 iz leta 1974, ko je Fujifilm že imel X nastavek za objektive. Ohišje iz magnezijeve zlitine je odeto v črno trdo gumo. Črna, grobo matirana obarvanost ohišja kameri daje dodaten profesionalen čar. Obenem še veliki nastavitveni gumbi in kamera na pogled deluje zelo uporabno tudi v hitrih nastavitvah. Teža ohišja je 507g. Nastavek za objektiv je lastni, Fujifilm X.

Surovo ohišje je iz magnezijeve zlitine. Ta izredno lahek material je tudi trden in odporen na obremenitve.

 

Klasični gumbi z nastavitvami, so lahko v pomoč fotografu pri hitri izbiri ali pregledu nastavitev. Na kameri in objektivu vidimo tri rdeče A-je (Avtomatika izbire). Levo je A za občutljivost ISO. Desno je avtomatika časa, ko sami nastavljamo zaslonko, kamera izbere čas. Na objektivu je A za avtomatiko zaslonke, ko sami izberemo čas, kamera pa zaslonko. V primeru, da izberemo avtomatiko časa in zaslonke, kamera povzame poznani P (program) in sama nastavi čas ter zaslonko.

Žal so gumbi iz trdne plastike in glede na ceno kamere mi ne delujejo usklajeno s trdnim ohišjem iz magnezija in končno odlično izdelavo.

Nastavitve

Fujifilm se je držal tradicije mehanskih analognih kamer in na zgornji del kamere ni dodal LCD zaslona za izbiro nastavitev. Ohranili so klasične izbirne gumbe, preko katerih lahko izbiramo ISO, hitrost zajema posnetkov, čas osvetlitve, merjenje svetlobe, korekturo osvetlitve, način delovanja AF. Nekaj dodatnih manjših gumbov nam omogoča še predogled že posnetih fotografij, zaklenitev AF in izmerjene svetlobe, pomoč pri AF, odklenitev objektiva, Fn. izbirni gumb, vstop v MENU in Q gumb za vstop na funkcije preko zaslona.

Novi objektivi višje serije imajo obroč za nastavitev zaslonke. Na objektivu je tudi možnost izbire funkcije avtomatike zaslonke A. Če še na izbirnem gumbu za čas osvetlitve tudi nastavimo na A, dobimo delovanje v P (program) načinu. Če želimo delovati ročno (M), sami izberemo zaslonko in čas. Objektivi, ki nimajo obroča za izbiro zaslonke, jo premikamo preko vrtljivega gumba na kameri.

Rokovanje s kamero

Fotograf, kateri je vajen klasičnih analognih kamer SLR, bo z nastavitvenimi gumbi navdušen. Tisti, ki so bolj vajeni izbire preko zaslonov in tipk, bodo potrebovali nekaj časa, da jim bodo nastavitve domače.
Kamera Fujifilm X-T2 je dovolj velika, da lepo leži v roki. Komur je ohišje premajhno, si lahko izbere dodatno držalo. To nam z dvema dodatnima baterijama omogoča več posnetkov in hitrost delovanja.
Ko enkrat spoznaš še glavne nastavitve preko zaslona in menija, je delovanje s kamero zelo enostavno.

Iskalo, zaslon, baterija, pomnilna kartica

EVF iskalo je prenešeno iz X-T1. Je veliko, s 100% pokritostjo motiva, ločljivostjo preko dva milijona točk, vendar z majhno povečavo (0,77X). Pogled na motiv je z dovolj kontasta, zamik prikaza ni moteč. EVF iskalo v slabših svetlobnih pogojih še ni primerljivo niti s klasičnim iskalom iz vstopnega razreda DSLR. Prav tako je ročno ostrenje še težje kot pri kamerah DSLR.

Zaslon je velik 3 palce in ločljivosti preko milijona točk. Slika je odlično vidna, zaslon se lahko premika v vertikalni in horizontalni smeri. Ni pa vrtljiv.

Ker kamera uporablja EVF iskalo, je poraba energije občutno večja kot pri kamerah DSLR. Za celodnevno fotografiranje je dodatna baterija obvezna. Še bolje, da imate na potovanju s seboj kar dve, oziroma, če vas ne moti velikost, da si dokupite kar dodatno držalo.

Fujifilm uporablja SD pomnilne kartice. Zaradi možne hitrosti zajema kar 14pvs (posnetkov v sekundi) in snemanja UHD videa (4K), je priporočljiva visoka hitrost zajema na kartico, vsaj 60MB/sek.

Hitrost delovanja

Osebno so mi ohišje kamere, nastavitveni gumbi in rokovanje ter izbira funkcij zelo prijetni. Ko sem kamero vklopil, začel iskati motiv in fotografirati, ni občutek delovanja nič drugačen kot pri preizkusu X-T1 ali druge kamere iz razreda CSC, recimo Olympus OM-D E-M1 (test). Nikakor ni slabo, toda za tistega, ki je vajen pogleda skozi klasično iskalo in zajemati brez "temnega" zamika v hitrem zajemu, ali zamika slike, ko se hitro obrneš, to še ni to.

Vendar naj vas s tem mojim osebnim mnenjem ne begam. Ker sem že več kot 35 let vajen iskala iz kamer SLR, mene osebno EVF iskala še ne zadovoljijo. Z njimi že prav lepo spremljamo motiv, fotografiramo in kdor ni zahteven uporabnik, bo z EVF iskalom povsem zadovoljen.

Moteče je tudi lahko, da po proženju v iskalu vidimo posneto fotografijo. Zato sam pri kamerah z iskali EVF vedno izklopim predogled fotografije.

Ker kamera nima zrcala, je lahko proženje izredno hitro. Kamera zmore kar 14 posnetkov v sekundi. Če delujemo v načinu AF Continuous (spremljanja objekta), se hitrost zajema zmanjša. Več o AF s sledenjem objekta (članek o AF-C načinu ostrenja).

Ostrenje je dobro. Kamere CSC uporabljajo glavno tipalo za AF in, ko kamera izostri, smo lahko prepričani, da je ostro. V hitrosti in natančnosti ostrenja CSC sistem, predvsem z daljšimi goriščnicami in pri slabših kontrastih motiva, ni primerljiv s kamerami DSLR.

In smo tu spet na podobnem zapisu kot glede iskala. Večina uporabnikov kamere Fujifilm X-T2, te slabosti niti ne bo opazila, ali višjih zahtev niti ne potrebuje. Kamera v veliki večini primerov izostri dovolj hitro in predvsem natančno.

1.Tehnika / 2.Kakovost slike / 3.Zaključek