Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Izbira kamere po točkah!

Avtor:Matjaž Intihar
06.09.1997 12:33
Levo najbolje ocenjena Canon EOS 50e, desno najslabše ocenjena Sigma SA-5.

 

Od nekdaj so se fotografi spraševali katero kamero v izbranem cenovnem in uporabniškem razredu kupiti. Kolikor je vprašanih toliko je lahko različnih odgovorov in nasvetov. A ena izmed možnih izbir in realnih ponudb se mi zdi med najbolj pristranskimi. To je izbira kamere po oceni v točkah. Leta 1997 sem v praksi preveril, kaj pomeni izbira kamere po točkah. Izbral sem najbolje ocenjeno in tisto najslabšo.

 

 


 

 

(Zapis in preizkus iz leta 1997, a če bi ga malo tehnično modificiral v digitalni svet, kako še danes resničen).

 

Mnogi hobi fotografi si pred nakupom kamere postavljamo vprašanje, kakšno kamero kupiti. Odgovore iščemo pri prodajalcu fotografske opreme, prijateljih, ki so to dilemo že preskočili ali pa prebirajo strokovne članke in teste kamer v različnih fotografskih revijah. V večini primerov si je fotograf pred nakupom že izbral znamko kamere, njegov žep pa izbere tisti model, ki je primeren njegovi globini. Toda, ali verjeti vsem odgovorom in kupiti kamero, ki je ne poznamo in je nismo preizkusili?

 

Moj odgovor je sledeč: NI POMEMBNO, KAKŠNO KAMERO IMAŠ, POMEMBNO SE JE Z NJO POPOLNOMA SEZNANITI! Zakaj mislim tako, si preberite v sledečem članku, kjer primerjam po mnenju nemške revije COLOR FOTO najboljšo in najslabšo avto fokusno zrcalno kamero v cenovnem razredu med 50.000 in 100.000SIT (brez objektiva). (Ja take so bile cene SLR kamer v letu 1997. A le redkokdo si je privoščil tako za 100.000SIT).

 

((Na žalost si skenirane strani iz revije kjer so podatki nisem shranil. A po preview sliki v pdf datoteki (imate jo tisti, ki imate CD knjige e-Fotografija) sem še razbral, da je na prvem mestu Canon 50e, sledi Minolta 800si, tretji Pentax FZ-5, nato Minolta 600si, Canon 500, sledi še ena Minolta, nekje na sredini je bil Nikon F70, nato še nekaj Pentax-ov in na zadnjem mestu Sigma SA-5! V tistem času je bila izbira v vstopnem razredu SLR kamer zelo pestra. Na testu so jih imeli 14. A na trgu je bilo takrat še vsaj 10 modelov kamer pod 100.000SIT.))

 

 

S kamero SIGMA SA-5 sem se moral najprej seznaniti. Posnel sem nekaj klasičnih posnetkov in nekaj proti močni svetlobi, vse s programsko avtomatiko. Zanimalo me je, kako se kamera odloči nastaviti osvetlitev v takih primerih. Ponavadi svetlomeri napačno izmerijo tak motiv, zato sem za prvi posnetek uporabil popravek osvetlitve +2, kakršnega bi nastavil pri EOS 50 E. Drugi posnetek je posnet brez popravka. Morda za nekoga deluje celo bolj učinkovito, toda oseba na fotografiji je pretemna.

 

NAKUP KAMERE

K pisanju tega članka, me je pritegnil razgovor nadebudnih fotografov.  Razpravljali so o kakovosti posameznih zrcalno refleksnih kamer in jih, eden eno, drugi drugo, priporočali prijatelju, ki se je odločal za nakup. Očitno so se tudi dobro pripravili na svetovanje.

 

Pred njimi je bil kup prospektov in nekaj tujih revij. Po pregledu prospektov so se ustavili na straneh revije COLOR FOTO, kjer so testirali in po kakovosti razvrstili AF zrcalno refleksne kamere, ki so ta hip na trgu. "Aha, tu so ocenjene vse kamere. Poglej, ta je res dobra! Kako pa, da je ta tako visoko? Ja, na katerem mestu pa je šele ta", so začeli novo razpravo, saj so bili očitno uporabniki drugačnih znamk kamer. Po dolgem medse­bojnem pregovar­janju, katero ka­mero naj njihov kolega kupi, so si bili zaradi različnih mnenj o proiz­vajalcih kamer edini le v tem, da po lestvici zadnja SIGMA res ni za nakup.

 

 

Prva primerjava obeh kamer. Izbral sem motiv, ki bi predstavljal težavo za nastavitev pravilne osvetlitve vsakemu fotografu. Ponavadi se za osvetlitev podobnih motivov odločim za manuelno ekspozicijo in nadosvetlitev +1. Zgornji posneteki so posneti z EOS 50 E, spodnji s SA-5. Na obeh posnetkih sem pri obeh kamerah uporabil iste parametre za nastavitev ekspozicije. Programska avtomatika, večconsko merjenje svetlobe, enak film, goriščna razdalja 28 mm. CANON je bolje izmeril osvetlitev za ta močno kontrastni motiv. Levi posnetek ima mnogo bolj močne barve, gozd, ki je bil že v močni senci, pa ima še vedno dovolj risbe. Pri desnem posnetku ima gozd malo več risbe, vendar pa so svetlejši deli slike v ozadju nadosvetljeni. CANON je izbral za ta posnetek 1/125 sekunde in zaslonko 11, SIGMA pa 1/125 sekunde in zaslonko 8.

 

 

 

OD MERCEDESA DO FIČKA
Kupil sem si zgoraj omenjeno revijo in prebral test zrcalno refleksnih kamer. Opisi niso povedali ne vem kaj. Nekaj mnenj o ergonomiji kamer, elektronsko merjeni rezultati o hitrosti avtomatske ostritve, točnosti nastavitve oddaljenosti in točnosti časa osvetlitve mi niso povedale dovolj. Več sem lahko razbral iz tabele o tehničnih podatkih kamer, vendar je po le teh SIGMA sodila na krepko višje mesto. Na nobeni strani pa nobenega praktičnega prikaza o kakovosti kamer, ali vsaj bolj točnega opisa o prednostih ali pomanj­kljivostih posameznega primerka.

Na koncu je bilo vse lepo razpo­rejeno po točkah. In po teh naj foto­graf izbira kamero? Če tudi sami pogledate na razpredelnico, bi bilo laiku najbolj enostavno predlagati za nakup eno izmed prvih sedmih kamer, ostale so pa tako ali tako slabe. Ali je res tako?

 

Izredno preseneča šele deseto mesto kamere NIKON F70. To kamero vam bodo v vsaki dobro založeni fotografski trgovini toplo priporočali in pohvalili. Prijatelj ima to kamero in vem, da v kakovosti posnetka prav v ničemer ne zaostaja za recimo prvo uvrščeno, ali pa za MINOLTO 700si.

Kako razložiti fotografu, da je kamera kljub temu, da nima visokega mesta na lestvici, vseeno dobra odločitev za nakup?

 

Vse kamere na testu so si v mnogih elementih zelo podobne. Razlika je le v kakovosti izdelave, hitrosti določenih funkcij in njihovi čimvečji natančnosti. Vprašal sem se, ali je razlika med prvo in zadnjo uvrščeno zares tolikšna, kot si mnogi mislijo, ko prebirajo rezultate takih testov. Zato sem si sposodil zadnje uvrščeno kamero SIGMA SA-5 in jo primerjal s prvouvrščeno, CANON EOS 50E, ki jo že nekaj časa uporabljam tudi sam. Upam, da bo ta test tudi vam predstavil v novi luči uvodni stavek: ni pomembno, kakšno kamero imaš, pomembno se je z njo popolnoma seznaniti!

 

 

Pri teh dveh gasilskih posnetkih, ki ne predstavljata težave za nastavitev pravilne osvetlitve nobeni sodobni kameri, sta se tako CANON na zgornjem posnetku kot SIGMA na spodnjem (iz foto delavnice katere sva z Oskarjem karlom Dolencem vodila preko revije Moj Hobi; na sliki je utrinek iz delavnice portet na Otočcu) dobro izkazala. Pri takih motivih in svetlobi je fotografova odločitev tista (potem ko kamero dobro spozna), ali bo posnetke nad- ali podosvetljeval. Ponavadi se pri fotografiranju z dia filmi odločamo za podosvetlitev -0,5 ali celo -1. Tako eksponirani posnetki imajo močnejše, bolj zasičene barve, kar je predvsem dobro za predstavitev s projektorji. Za računalniško obdelavo in skeniranje pa jih raje nadosvetlimo za +0,5 ali +1, odvisno od filma.

 

 

 

ERGONOMIJA KAMERE

CANON ima že zaradi večje velikosti boljši oprijem in ohišje deluje veliko bolj kompaktno. Čeprav sta obe kameri s kovinskim ohišjem, pa deluje SIGMA veliko bolj plastično, vendar pa jo lahko klub temu dobro držite v rokah. CANON se je pri tej kameri vrnil na starejši, veliko preglednejši način nastavitve funkcij. Vse je izredno dobro vidno in gumbi za nastavitve so veliki in lahko dostopni. SIGMA je kar mala kopija Canona EOS 500, vsaj po tipkah in LCD zaslonu sodeč, zato se lahko s funkcijami hitro seznanite, saj je vse zares preprosto.

 

 

Še dva posnetka, posneta v svetlobno zelo kontrastnih pogojih. Tako CANON (zgoraj)kot SIGMA (spodaj) sta dobro opravila svojo nalogo. Za oba posnetka sem uporabil časovno avtomatiko. Karkoli bi pri levem posnetku spremenil, bi storil napačno. Pri desnem posnetku pa, če bi hotel osebo bolj osvetliti, bi uporabil nadosvetlitev ali, še bolje, vgrajeno bliskavico. Če pa bi hotel še bolj izraziti barvo neba, bi uporabil podosvetlitev.

 

 

 

AVTOMATSKA OSTRITEV

Tu sem opazil prvo občutno razliko. Medtem ko sem s canonom brez težav ostril tudi v temnejših delih motiva, je imela SIGMA v takih primerih veliko težav, da je nastavila ostrino. Tudi čas nastavitve ostrine pri dovolj svetlih motivih je bil daljši. Vendar nismo vsi ljubitelji športne fotografije, kjer potrebujemo hitro ostritev. CANON lahko upo­rablja pri tem modelu tudi edinstven sistem "EYE CONTROL FOCUS", ki odlično deluje.

 

 

Obe kameri nam omogočata popravek ekspozicije (bracketing). Res, da za en motiv porabimo tri posnetke. Če nismo prepričani, ali bo kamera pravilno nastavila ekspozicijo, pa je to prava pot do dobro osvetljenega posnetka. Do dobrega posnetka ne boste prišli, če boste stiskaški pri filmu.

 

 

Zgornji posnetek je posnet z EOS 50E, spodnji s SA-5. Ko sem izmeril osvetlitev pri obeh v načinu programske avtomatke, ni bilo bistvenih razlik pri času in zaslonki. Vendar pa sem se pri EOS 50E odločil za panoramsko avtomatiko, SA-5 pa na žalost teh avtomatik nima. Tako je vidna razlika v globinski ostrini posnetka. Medtem ko je CANON nastavil zaradi panoramske avtomatike parametre ekspozicije na 1/45 in zaslonko 16, je bila nastavitev pri SIGMI 1/250 in zaslonka 8. Prenekateri fotografi se požvižgajo nad temi avtomatikami, vendar nam marsikdaj pridejo zelo prav. Zdajšnje kamere imajo že tako dobre programe za različne načine osvetlitev, da pri nastavitvah že avtomatsko razpoznajo nekatere elemente, ki lahko spremenijo samo ekspozicijo. To lepo opazimo pri fotografiranju z zoom objektivi, kjer kamera pri izbiri časa osvetlitve sama upošteva goriščno razdaljo objektiva.

 

 

 

OSVETLITEV

V laboratoriskih testih se SIGMA niti ni slabo odrezala. Kamera uporablja osemconsko merjenje svetlobe, CANON samo šest, seveda pa obe kameri lahko nastavimo tudi na integralno in selektivno merjenje. Sam sem se osredotočil na consko merjenje in po nekaj posnetih filmih vem, da SIGMA pri motivih z močnimi kontrasti preveč nadosvetljuje. Toda, ko enkrat ugotoviš to napako, jo lahko naslednjič pri takem motivu popraviš. Po primerjavi posnetkov so sigmini pri ekstremnih svetlobnih motivih slabše osvetljeni. Vendar pa moramo marsikdaj tudi pri canonu poseči po ročni korekturi. Zanimivo je, da SIGMA nima različnih programskih avtomatik, recimo za šport, pokrajino, portret in makro. Obe kameri pa premoreta kar nekaj hvale vrednih nastavitev: dvig zrcala pred ekspozicijo, bracketing, večkratno osvetlitev istega posnetka, zaklenitev ekspozicije; SIGMA premore celo gumb za avtomatsko korekturo svetlobe pri fotografiranju proti močni svetlobi.

 

 

Obe kameri imata vgrajeni bliskavici. Zgornji posnetek, posnet z EOS 50E, je tipičen primer, kako si z vdelano bliskavico pomagamo doosvetliti motiv. Če bi fotografiral brez bliskavice, bi bili osebi kljub nadosvetlitvi pretemni, posnetek bi bil brez kontrasta. Spodnji posnetek, posnet s SIGMO, pa nam pokaže, da kamera izredno dobro izmeri svetlobo in pravilno nastavi parametre osvetlitve. Predvsem bela srajca ima še vedno dovolj risbe in tudi obraz je zelo dobro osvetljen. Kljub kontrastno problematičnemu motivu ni sledu o tako imenovanem prežganem posnetku. Bravo SIGMA.

 

 

 

BLISKAVICA

Obe kameri imata vdelano bliskavico in možnost uporabe dodatnih bliskavic. Sigmina je na pogled zelo skromna, toda odlično deluje. Kot osvetlitve dosegata obe bliskavici do 28-milimetrskega objektiva, sinhronizacijski čas pa je pri obeh avtomatsko nastavljiv na 1/125 sekunde, pri obeh kamerah pa z originalnimi zunanjimi bliskavicami tudi do 1/4000 sekunde.

 

Glej ga šmenta! Sigmina dodatna bliskavica, ki pa je  nisem imel na testu, se imenuje enako kot canonov model, ki so jo prenehali izdelovati, 430.

 

 

S kamero SIGMA SA-5 kljub slabi oceni na testu lahko naredimo odlične posnetke. Zgornji posnetek je kljub temu, da močno prevladuje modra barva, odlično osvetljen. Pri tako opevani kameri v reklamah, kakršna je NIKON F5, prav novi način merjenja svetlobe z RGB senzorjem, ki upošteva barvno strukturo posnetka, vzbuja zanimanje. Toda tudi SIGMA s klasično celico dobro opravi svojo nalogo. Spodnji posnetek je posnet z večkratno ekspozicijo. Uporabil sem polovični filter in desni del posnetka posnel zjutraj, levega pa zvečer. Tudi to in še nekaj zanimivih funkcij nam omogoča SIGMA.

 

 

 

PREVIJANJE FILMA

Nisem preverjal podatka, da zmore SIGMA tri posnetke na sekundo, CANON pa dva in pol. Vendar pa je motorno previjanje filma pri SIGMI prava nočna mora za fotografa. Prav to se mi zdi ena glavnih zamer do te kamere. Sam motor in celotna mehanika, ki dviguje zrcalo in odpira zaklep, so tako glasni, da s to kamero ne hodite fotografirat porok ali, bognedaj, gledališke predstave ali simfoničnega koncerta. Ko je filma konec, ga CANON tako tiho in hitro previje v kaseto, da je delovanje SIGME primerljivo le z glasnostjo vrtalnega stroja.

 

 

Ko se dodobra spoznamo s svojo kamero, nam noben motiv ne more zagreniti fotografskega duha. Če ne gre drugače, motiv večkrat osvetlimo. S tem posnetkom sem hotel prikazati fotografiranje proti soncu, kjer se nam ponavadi zgodi, da posnetek ni pravilno osvetljen. Fotografiral sem s SIGMO SA-5, do konca zaprl zaslonko in uporabil čas osvetlitve 1/500 sek. Res da sta osebi temni, vendar je bil moj namen dobiti strukturo zaslonke v objektivu in močne barve na nebu. Izredno hvalevredno je, da se ne vidijo učinki loma svetlobe v lečah v objektivu, kar se nam rado pripeti pri fotografiranju proti svetlobi. Ker sem se s kamero dodobra spoznal, sem z enim samim poskusom dobil pravo osvetlitev za posnetek, kakršnega sem želel. Barve neba, močan rumen odsev v morju in učinek zaslonke v soncu, kjer je še vidno nekaj rdeče barve, mi dajo prav, da točke v fotografski reviji še zdaleč niso vse pri nakupu kamere. SIGMA SA-5 ni slaba izbira za nakup!

 

OBJEKTIVI

CANON ima največjo izbiro AF objektivov in vsi novejši imajo vgrajene ultra tihe in zelo hitre motorje za premikanje leč in zaslonke. Najnovejša tele objektiva (zoom 75-300 in klasični 300mm) pa premoreta celo nov giro senzor in motor za tresenje leč, tako da s to tehniko s 300mm objektivom fotografirate iz roke tudi z 1/15 sekunde (preverjeno v praksi).

 

SIGMA je veliko bolj kot po kamerah znana po svojih objektivih, katere lahko kupite za vse tipe kamer. Objektivi so zadovoljive kakovosti, nekateri pa premorejo celo makro funkcijo. Tudi SIGMA je v nov 400mm objektiv vgradila ultra tihi in hitri motor.

 

Zopet pa preseneča velika podobnost bajoneta in kontaktov s canonovimi. Na sigminih objektivih zelo moti, da ni na zunanji strani objektiva nobene oznake za lažjo vstavitev objektiva

 

 

Canon EOS 50e.

 

 

Sigma SA-5.

 

ZA KONEC

CANON EOS 50E je zares boljša kamera od SIGME SA-5, vendar je samo ohišje tudi za 30.000 SIT dražje. Vendar razlika med njima nikakor ni v stilu MERCEDES - FIČKO, pač pa je SIGMA solidna kamera srednjega razreda z nekaj drobnimi slabostmi. Po nekaj posnetih filmih sem se tudi s SIGMO dodobra spoznal. Z njo lahko vsak hobi fotograf naredi dobre posnetke. Zato naj omenim še enkrat splošno znano pravilo, da ni toliko pomembna kamera, kot izbrati pravi motiv.

 

 

Canon EOS 50e.

 

 

Sigma SA-5.
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com