Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si
O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si
Se vam je že zgodilo, da ste v roke dobili foto album s 100 in 100 fotografijami, da bi si ogledali potovanje vaših družinskih prijateljev? So vam že hoteli predvajati 100 in 100 fotografij na zaslonih? Ste že bili primorani ogledati si video in fotografije, predstavitev pa je trajala 20, 30 in več minut?
Najbrž samo zaradi vljudnosti niste vstali ali celo zaspali!
Ste mogoče vi čudno gledali vaše kolege in kolegice, ker niso s takim žarom kot vi gledali na vaše fotografije iz vaših dogodkov, izletov, potovanj ali so celo klepetali vmes in razpravljali kako so oni videli še kaj lepšega? Ste ob predstavitvi fotografij govorili in govorili o vaših dogodkih, da bi animirali gledalce?
Če se vam je to že dogajalo, potem vedite, da ste bili priča predstavitvi, ki ni požela odobravanj. Iz vaše strani ali strani drugih!
Odvisno kdo predstavlja fotografije in kdo je njihov gledalec.
Digitalna fotografska tehnika nam je med drugim prinesla eno res veliko prednost. Lahko fotografiramo in fotografiramo, ni več tiste velike zavore in vprašanja ali bi naredil posnetek. Film je imel svojo ceno, prav tako izdelana fotografija. Fotograf, ki je uporabljal film, je bil vedno v dilemi, posneti ali ne. Ta finančna cokla nas je vedno omejila in le redko kdo je prinesel v celoti posneti film iz enega dogodka ali izleta. Ve se, na en film smo lahko posneli vsega 36 posnetkov.
Danes te finančne in količinske omejitve ni več in fotograf, ki ima dovolj zmogljive pomnilne kartice, bo iz dogodka ali izleta prinesel 500 ali še krepko več fotografij. S tem je hitro postala znana nova dilema.
Vse fotografije prenesemo na računalniški trdi disk in tam ostanejo. Velika večina ne naredi ožjega izbora fotografij in, ko pridejo obiskovalci željni ogleda našega potovanja, se v večini primerov stiskajo zraven majhnega računalniškega zaslona in gledajo vse posnete fotografije. Mnogo tehnično slabih in ponavljajočih se fotografij, kaj hitro naredi nezanimivo predstavitev.
Naredimo predstavitev zanimivo, torej drugače!
Najtežje delo, ki ga mora opraviti fotograf po fotografiranju in prenosu fotografij na računalniški trdi disk je, IZBOR FOTOGRAFIJ.
Še preden gremo naprej z zapisom kako narediti izbor, pomemben nasvet. Nikoli se ne sprašujemo ali lahko nosilec podatkov kot je računalniški trdi, ali SSD disk preneha delovati. Razmišljajte kot, da se to lahko zgodi že po prenosu fotografij na računalnik in tako ostanete brez vaših fotografij, če ste jih že izbrisali iz pomnilne kartice. Takoj, ko je mogoče si naredite dodatno kopijo podatkov na zunanji disk. Diski so postali poceni in nič naj ne opravičuje možne izgube podatkov. Vaše fotografije so in predvsem bodo čez čas neprecenljive. Več o arhiviranju v člankih na www.e-fotografija.si (Arhiviranje digitalnih datotek), (Nasveti za arhiviranje).
Prvo možnost nudijo najnovejše fotokamere, ki nam že omogočajo narediti izbor in posledično označiti želene fotografije. Kar preko menija lahko izberemo možnost rangiranja.
Druga možnost je sledeča. Fotografije, ki so v vašem ožjem izboru, preko kamere zaklenite. To lahko naredite ob pregledu fotografij na posamezni fotografiji, ali zaklenete vse fotografije, ki so na kartici v določeni mapi.
Ta funkcija je v prvi vrsti namenjena zaklenitvi možnosti brisanja slik iz pomnilne kartice. Prenesite vse fotografije na računalniški trdi disk. Naredite kopijo mape s fotografijami, označite vse fotografije in pritisnite tipko Delete. Izbrisale se bodo samo fotografije, ki niso bile zaklenjene.
Tako imate eno mapo z vsemi fotografijami (zaklenjene in tiste, katere niste označili) in mapo, v kateri so samo že na kameri izbrane fotografije, saj ste tiste nezaklenjene iz te mape odstranili. Po želji lahko v njo kadarkoli dodajate nove fotografije, oziroma izbrišete želeno. Kadarkoli lahko kliknete na sliko in jo odklenete. Nekateri programi ne omogočajo shranjevanje obdelav, če je slika zaklenjena.
V prvem delu sem predstavil izbor, ki smo ga izvedli že na kameri sami. Lažje bo, da za izbor fotografij vstopite v enega izmed mnogih računalniških programov. Ta članek pišem v upanju, da boste z izborom fotografij kar najhitreje pričeli. Ko se vam bo fotografij nabralo iz 10 in 10 dogodkov ali izletov, potovanj, ne boste več zmogli narediti izbora. Vsaj v krajšem obdobju ne. Računalniški programi omogočajo selekcijo po številkah, zvezdicah, barvah in še je načinov kako narediti izbor.
Ko naredite izbor z označevanjem, lahko samo označene slike predstavite (druge se skrijejo), prenesete v drugo mapo…
Označba iz fotokamere (zaklenjeno, rangirano-zvezdice) se prenese tudi v računalniški program za pregledovanje fotografij. Če te možnosti vaša fotokamera še nima, si lahko fotografije označite preko enega izmed računalniških programov za obdelavo fotografij.
Kar najhitreje spoznajte, da sami na vaše fotografije iz dogodkov, izletov, potovanj in drugo, gledate tudi čustveno. Sopotniki, ljudje, kraji, dogodki..., so vam bili predstavljeni v živo. Vi ste vse doživljali s svojimi očmi, se veselili ali spoznavali trenutke na živ način, zraven pa srkali še 100 in eno informacijo. Video, še manj pa fotografije vsega tega ne morejo prikazati. Tudi vam ne na način, kot ste ga doživeli v živo. Vsega tistega zraven se le še spominjate, vendar ob vsakem pogledu na fotografijo se vam tista spoznana dejstva in emocije obudijo.
Torej, drugim lahko pričarate vse te vam videne zanimivosti samo s fotografijo. In nemalokrat se zgodi, da drugi samo gledajo fotografije in se jih vaša doživeta zgodba ne dotakne. Vaše potovanje jim ni in ni zanimivo, saj jim zgolj slabo posneta ali predstavljena fotografija ne pričara nič zanimivega. Mnogi želijo ob predstavitvi vse skupaj popraviti s tem, da ob fotografiji razlagajo in razlagajo svoje doživete emocije, vendar odziva gledalcev še vedno ni. Kmalu postane vse skupaj predolgo in ponavljajoče. Ni drugega načina kot narediti najožji izbor zanimivih fotografij (podati krajše kadre videa), malo besedila ali govora in še tako povprečen dogodek, potovanje zna biti kaj hitro zanimiv tudi za druge.
Velja tudi ta nasvet. Drugi niso potovali z vami. Vi jim morate podati zanimivosti in ne samo vaš osebni pogled na dogodke, ki so se vam zdeli pomembni, zanimivi. Kreirate zgodbo, ki naj bi bila zanimiva tudi drugim.
Zato ne podajajte samo vašega ozkega osebnega pogleda. Vam se zdi vsaka luknja na cesti lahko zanimiva, saj ste šli preko nje. Vam se zdi vožnja po levi in brezpotju nekaj enkratnega, saj ste to doživljali. Vsaka oseba ob vaši poti, hotel ali kamp je v vas pustil kanček pristnih spominov. Če so ti bili enkratni, potem se vam kot take zdijo tudi vaše fotografije, video. Toda ali je tako tudi za tiste, ki na tem potovanju niso bili, so vaši gledalci, poslušalci, katere želite navdušiti?
Predvsem pa, drugi ne vedo kje vse ste hodili, kolikokrat ste se na poti ustavili, kdo vse je bil na dogodku, kakšna je bila vaša pot. Zato ste vi tisti, ki s predstavitvijo fotografij kreirate zgodbo. In kot film v kinu. Slabi kadri, igralci, zgodba, ga bodo naredili nezanimivega in obratno. Torej, bodite predvsem dober režiser in iz materiala, ki ga imate na voljo, prikažite največ. Največ v smislu kakovosti in dobre zgodbe ter končne predstavitve.
Še sledeči poudarek! V tem članku ne pišem o predstavitvi potopisa, kjer so fotografije zgolj nek slikovni dodatek k predstavitvi, v kateri imajo podatki o krajih, ljudeh, poteh, načinu življenja večjo težo z govornim poudarkom. Te potopisne predstavitve so lahko dolge uro ali več. Pri potopisu je pomembno kaj želi predavatelj s fotografijo ali videom predstaviti, ob glavnem predstavitvenem elementu, govoru. Predvsem pa bodo na potopis prišli tisti, katere taki dogodki in predstavitve zanimajo iz osebnih razlogov. Mogoče bi tja radi šli, ali pa samo spoznali lokacije, ljudi, iz njim želenih potovanj.
Prvo pravilo naj vam bo, da ste sami dovolj samokritični do lastnih fotografij.
Drugo, v programu ne označujte fotografij, ki se vam podvajajo, so tehnično slabe, ali vam že na začetku nudijo dvom o primernosti za prikaz. Če že, takim fotografijam dodajte drugačno oznako (npr. kot slika spodaj - manj zvezdic, drugo barvo).
Prav tako bodite pozorni na fotografije, kjer so portretiranci posneti v neprimerni situaciji oziroma ne postavljajte v izbor fotografij, ki koga kažejo v neprijetni luči. Vedno imejte pred seboj neko mero zdravega razuma in etike. Oziroma sami sebe postavite v vlogo portretiranca v predstavitvi.
Ob prvem hitrem pregledu fotografij začnite z označevanjem vam najbolj ljubih. Ja, vemo, na začetku jih bo preveč, močno preveč tistih, ki bodo označene, torej všečne. Dokler ne boste imeli prvih izkušenj, se vam bo zdela skoraj vsaka fotografija zanimiva in potrebna, da ostane v izboru. Res je težko ne označiti za predstavitev fotografije, ki se vam zdi zanima. Za to boste v večini primerov na začetku izločili manj kot 60% fotografij. Če boste že ob prvem pregledu prišli pod to številko, ste za začetek že kar zadovoljivo samokritični.
Po prvem izboru lahko z nadaljnjim izborom fotografij že začnete »pisati« zgodbo o vašem dogodku, izletu, potovanju… Od tu naprej pregledujte samo izbrane fotografije. Če bo potrebno, se lahko še vedno vrnete med neizbrane fotografije in katero pomembno izmed njih dodate. Toda najtežje bo sedaj samo izločevanje.
Še je preveč, preveč fotografij! Vedite, da daljše predstavitve hitro postanejo dolgočasne in tudi boljše fotografije ali zanimiv dogodek na njih nikogar več ne pritegne. Tu zopet pridemo do nekih nepisanih pravil. Povsem drugače je ali kažete predstavitev tistim, ki so na dogodku sodelovali, ali bili vaši sopotniki, oziroma tistim, ki dogodka ali potovanja ne poznajo.
Prvim lahko naredite daljšo predstavitev. Recimo do 10 minut. Še vedno pa smo nekje na največ 150 fotografijah. Tu bo marsikdo rekel, da bi družba lahko cel večer gledala zanimive fotografije in se spominjala skupnega dogodka ali potovanja. V večini primerov kaj hitro spoznamo, da ni tako, oziroma bolje je imeti več 10 minutnih predstavitev različnih avtorjev ali pa krajše predstavitve po tematikah. Recimo iz potovanja lahko predstavite celotno potovanje, nato pa samo mesta, ljudi, počitniški kraj, gore, ceste, živali…
Če gledalci ne poznajo dogodka, ali niso bili z vami, je bolje predstavitev še skrajšati. Pet minut zna biti za njih že predolga predstavitev. Poizkusite priti v dolžino treh minut, oziroma dolžino glasbene spremljave, ki je zopet v večini primerov dolga okoli treh minut. Glasbo lahko tudi poljubno krajšate.
Se zavedate kako malo je to za fotografa, ko recimo pride iz daljšega potovanja? Oziroma, kako veliko je to za gledalca, ki bi rad doživel vso to pot, ta pa že po prvih nepravilno prikazanih fotografijah z mislimi odide drugam.
Če ne verjamete kako so lahko predstavitve predolge, če vas točno določen dogodek ali predstavitev ne zanima, si lahko ogledate predstavitvene filme e-Fotografija na strani youtube. Namenjeni so predvsem tistim, ki jih točno določena lokacija zanima, bi na njo z nami šli, oziroma tistim, ki so z nami na njih bili. Posebej pa sem predstavil kratko predstavitev iz 18 dnevnega potovanja po Namibiji. Posnel sem preko 4000 fotografij, v predstavitev pa dodal samo 88 fotografij in v dolžino 2minut in 50 sekund.
Torej, bodite kritični in izločite fotografijo v katero dvomite, ali sama po sebi ne pove veliko. Če ste v dvomih, na pomoč pokličite prijatelje in prijateljice in, če bodo preveč kritični, boste imeli še premalo fotografij za pregled. Malo heca, toda drugi so vaši najboljši kritiki in pomočniki. Med izbrane fotografije lahko sami dodate samo še tiste, ob katerih imate za povedati zanimivo zgodbo. Kot že rečeno. Lastne fotografije gledamo z emocijami in predvsem na naš pogled vplivajo vsi širši dogodki, ki so se odvijali ob fotografiranju. Le teh drugi gledalci nimajo. Njim je informacija samo prikazana slika.
Da lahko naredimo lažje neko celoto, povemo več in vsaj delno prikažemo še naše emocije, si pomagamo z govorom, tekstom in glasbeno podlago.
1. Prikažemo samo fotografije (več povedo izrazne fotografije)
2. Prikažemo fotografije in ob njih govorimo o dogodku, potovanju (brez glasbe, povezane fotografije, ne bodite predolgi v govoru)
3. Fotografije in glasbe (naj ne prevladuje glasba, recimo da dodate najnovejši hit)
4. Fotografije, video, glasba, efekti (prava mera dolžine predstavitve)
Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si
O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si