Čeprav so komercialne litij-ionske baterije dostopne že točno 20 let od Sonyjevega poizkusa leta 1991 in jih uporabljamo v nepregledni množici prenosne zabavne elektronike (prenosni računalniki, telefoni ...), o njih še vedno kroži vrsta mitov in kontradiktornih priporočil. Da bi razčistili, kaj litij-ionskim baterijam godi in kaj jih po nepotrebnem uničuje, so napotke zbrali na Ars Technici.

Litij-ionske baterije nimajo spominskega efekta. Nasprotno, praznjenje do mrtvega jim škodi precej bolj od več praznjenj do neke zmerne vrednosti. Pod 20 odstotkov kapacitete baterije ni priporočljivo prazniti, če ni res nujno. Prav tako je mnogo netočnih tolmačenj o štetju ciklov praznjenja. Baterije štejejo cikle v odstotkih; dvoje praznjenj do 50 odstotkov ali štiri praznjenja do 75 odstotkov se zabeležijo kot en cikel. Toplota in polna napolnjenost jim škodita in ravno to je stanje, v katerem se baterije v prenosnikih največkrat nahajajo. Hranjenje na hladnem, ali vsaj odstranitev pred podaljšanimi uporabami prenosnika na električnem omrežju za intenzivno delo, blagodejno vplivajo na zadrževanje kapacitete baterije z leti. Priporočljivo jih je tudi enkrat mesečno izprazniti in napolniti.
 

Pri praznjenju litijevi ioni potujejo skozi elektrolit od anode proti katodi. Pri polnjenju
 pritisnjena napetost povzroči potovanje v obratni smeri in vgraditev v porozen material elektrode.

Baterije, ki jih dlje časa ne uporabljamo, je najbolj shraniti napolnjene od 40 do 50 odstotkov v hladnem prostoru. In še najpomembnejši napotek, predvsem za živce: ne glede na pazljivo ravnanje, čudežev ni pričakovati. Baterije so potrošni material, ki v nekaj letih izgubi znaten delež svoje kapacitete, ne glede na tretma.

Matej Mitruševski

Vir: www.arstechnica.com