Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Olympus DSLR E-1 (II. preizkus)

Avtor:Matjaž Intihar
25.11.2003 16:08
Prihaja čas konkurence tudi med DSLR kamerami. E-1 je vsekakor kamera, ki naznanja, da Olympus misli resno. Ker je to njihova prva SLR kamera po dolgih 17 letih sem jo z veseljem nekaj dni preizkušal. In po petih dnevih druženja z njo, sem ugotovil, da sem jo absolutno premalo spoznal. Še dobro da sem že pred meseci dobil možnost spoznanja z njo in obsežna navodila ter programsko opremo. Kajti to je prva kamera nove generacije, ki je povsem podrejena elektroniki. Še celo napake objektiva zna popravljati programska oprema v kameri ali če fotografirate v RAW datoteki v programu Studio. Prva nova konkurenčna kamera bo tudi kmalu že med nami. To je SIGMA SD 10. Kako dobra je, bomo lahko spoznali že v naslednjem mesecu. Takoj na začetku drugega leta je na sporedu zanimiv fotografski sejem PMA v Las Vegasu. V februarju bo sigurno kar nekaj novosti. Kdo vse jih bo predstavil in kako velike bodo se še ne pove.

Ugotovitve iz prvega članka držijo. Odlično ohišje, ki jo dvigne v pro razred, prav tako objektivi v tem cenovnem razredu, baterija v dodatnem držalu in dobro delovanje bliskavice v avtomatskem načinu delovanja v primerjavi s Canoni.

Slabosti v primerjavi z meni dobro znano konkurenčno kamero pa se kažejo v svetlobno slabših pogojih, v delovanju avtomatskega ostrenja, še posebej izrazito če uporabljamo eno od stranskih točk in CCD tipala ter procesiranja, ki zaenkrat pri tej velikosti točke še ne more izkoristiti potenciala kamere in optike.

Vendar sam nikoli v prvi vrsti ne iščem napak, ki jih ponavadi pri izdelani fotografiji niti ne vidimo. Če je še vedno večina kupcev z EOS 300D zadovoljna, pa čeprav se lahko tudi na njej najde veliko napak, bodo tudi uporabniki E-1 njene slabosti in napake odpravili s svojim znanjem. Kamera pa mora biti tako kakovostna, da zadovolji vas in kakovost slike tako dobra, da zadovolji stranko. In da E-1 zadovolji tudi vrhunske studijske fotografe in njihove naročnike sem se prepričal v pogovoru z njimi. In to ne našimi, saj jih še niti preizkusili niso, oziroma na njih besedo marsikdo ne da nič. Imel sem možnost povprašati o kakovosti kamere tako g. Kanyo Takeuchija, ki v zadnjem času fotografira za svetovno priznane draguljarje in g. Achim Lippoth, ki deluje predvsem v modni fotografiji, specializiran pa je za fotografiranje otrok. Achim ima po celem svetu zaposlenih kar 15 fotografov, torej! E-1 ne more biti slaba kamera, samo treba jo je izkoristiti v tistem elementu kjer je dobra. In za fotografiranje, kjer imamo zadosti svetlobe, da lahko deluje AF in da ne delujemo pod visoko občutljivostjo je kamera dobra. Če so draguljarji, ki obračajo milijone eurov zadovoljni z povečavami, v to sem se prepričal na lastne oči saj je bil naročnik v studiu zadovoljen, potem kaj še rabi fotograf več. Seveda studijski. In če sem sam še vedno zadovoljen s D60 in z njo lahko še vedno fotografiram za kataloge in revijo ter internet, kaj rabim še več. Ja rabim, zaradi moje miselnosti, da mi bolj pristoji kakšen izdelek višjega ranga. In tu je problem. Za vrhunski 1Ds ne dam, ga ne rabim, pa še pretežak je, 10D ni nič kaj dosti boljši pri mojem delu od D60, tisto kar pa jaz čakam zaradi malo večjega prestiža, pa še nočejo dati na trg. Torej poiskati napake na tehnični opremi ni težko. Težje je najti njene dobre lastnosti, še posebej če si dolgoletni lastnik kamer drugega proizvajalca. No sam pravim, da je E-1 odlična studijska kamera, predvsem pa kamera, ki ima prihodnost. Našel pa sem tako slabosti, kot prednosti. Pa se vse da rešiti, samo če tehniko obvladamo. Tudi s staro Praktico in enim fiksnim objektivom bo dober fotograf naredil odlične posnetke. Kaj šele z današnjo tehniko.

Prednosti E-1

Ohišje zaščiteno pred vodnimi kapljami, visoko vlago, prahom, peskom. Objektivi, prav tako zaščiteni, z odličnim zarisom slike in svetlobno jakostjo 2,8-3,5, ki je v tem cenovnem razredu pri konkurenci nismo vajeni. Samodejno čiščenje prahu izpred tipala. Ultrasonični sistem preizkušeno zadovoljivo deluje. Baterija je vzdržliva. Na kameri sem imel tudi dodatno držalo HLD-2 v njemu pa večjo baterijo BLL-1. V petih dneh je sploh nisem polnil in še ni kazala znaka izpraznjenosti. Posnel pa sem več kot 600 posnetkov. Res pa, da sem imel predogled slik nastavljeno samo za sekundo in da si slik na zaslonu nisem preveč ogledoval. Bliskavica v avtomatski nastavitvi dobro opravi svoje delo. Program Olympus Studio in Camera Control. Sicer ni primerljiv s CaptureOne, vendar še vedno odličen naproti konkurenci.

Slabosti E-1

AF avtomatsko ostrenje v slabih svetlobnih pogojih ni na ravni konkurence. CCD in procesiranje še ne zmoreta iz majhnih točk na tipalu zagotoviti primerljive slike s konkurenco. Vendar to slednje je samo primerjalna ugotovite. Vprašanje pa je, koliko fotograf višjo kakovost tudi potrebuje, oziroma ali je pripravljen plačati zanjo. Kajti danes vsi iščejo napake ki so produkt digitalizacije. Le malokdo pa primerja recimo kakovost optike, ki lahko doprinese k višji kakovosti. Bil sem pri fotografu, ki je izredno zadovoljen s Kodak DCS 14n. Na njemu pa uporablja močno ceneni in nekakovostni objektiv Tamron. Vendar če je zadovoljen s posnetki, tudi pri velikih povečavah, če so zadovoljni naročniki s njegovimi studijskimi posnetki, kaj bi mu razlagal, da naj kupi kakovostnejši Nikon objektiv. Lahko mu kažete še take preizkuse in v njih zapisane slabosti njegovega objektiva, njega to ne zanima. Če je zadovoljen, potem je dobro. In prav ima!

Na tej povečavi posnetka s EF 50mm makro objektivom, pa mi tako ostrina kot kontrast delujejo bolje. Tu se pozna, da CCD in procesiranje kamere E-1 še niso na ravni 10D.

E-1 in ZUIKO 50mm. Če je na spodnji primerjavi, kovancu risba izrazitejša pri E-1, pa se v močno kontastnih motivih pokaže moč CMOS in DiGIC procesorja v 10D. Vendar je tudi pri močnem izrezu, povečavi razlika minimalna.

EF 28 - 135mm IS. Ta objektiv ni kakšen optični biser. Je pa zelo univerzalen objektiv in cenovno primerljiv s ZUIKO digital 14 - 54mm (28 - 108mm). Pri tej povečavi bistvenih razlik ni opaziti.

ZUIKO digital 14 - 54 mm, f/2,8-3,5. Verjamem, da je prav v optiki danes moč Olympusa. Toda treba bo narediti boljši elektronski del. Vendar pri tej povečavi opaznejših razlik s konkurentom ne opazimo.

EF 28 - 135mm pri 28mm. Če pa se od motiva oddaljimo, ter se nam zaradi oddaljenosti in navidezni zgoščenosti črtic ločljivost zmanjša pa Canon tehnologija zopet pokaže svojo moč.

V širokem kotu 14mm (28mm) pri ZUIKO objektivu oziroma bolje rečeno zaradi CCD tipala in procesiranja nastopijo težave. Zamik barv je izrazit. Vendar to ni ocena fotografije ampak iskanje tehnične napake tipala, ki pa na fotografijah ni izrazit. Če bi bil, E-1 že mnogi predvsem studijsko naravnani fotografi, kamere nebi uporabljali.

Prav tako je tudi pri 50mm makro objektivu. EF 50mm iz oddaljenosti od motiva 2 metra in 10D deluje dobro.

Pri E-1 in 50mm pri enakem odmiku od motiva je izražen zamik barv. Na zgornjem posnetem s 10D le tega ni.

10D in 50mm makro. Zamika barv ni. Vendar lahko opazite, ob robovih črk, da je Canon to rešil s programom. DiGIC procesor in algoritmi v njemu imajo svojo moč.

Tu se pokaže vsa slabost CCD tipala in procesiranja v kameri E-1. Vendar vedite, to na fotografijah ni tako močno izraženo. To napako opazimo šele, ko sliko pogledamo od blizu. Računalniški zaslon pa je odličen za odkrivanje takih napak. Vendar fotografija predvsem na povečavah veliko skrije. Ste si že kdaj ogledali velike več meterske plakate na panojih. Iz nekaj metrske razdalje so odlični. Od blizu pa je pika velika za debelino prsta. In kje je napaka. Modra in rdeča barva sta zarisani tako kot bi objektiv imel močno izraženo kromatsko aberacijo. Vendar je to napaka tipala in procesiranja. Opazi pa se samo pri močno kontrastnih motivih. Na klasičnih posnetkih tega ne boste opazili, če ne boste ravno z lupo iskali.

Vendar vseh teh napak, ki vam jih kažem pod velikimi povečavami na normalnih motivih tudi pri povečavah ne boste opazili. Povečav tudi nikoli ne gledate iz majhne oddaljenosti, tudi napake niso tako močno izrazite na izdelani fotografiji kot na računalniškem zaslonu. Kakovost ocenjujte na iztiskani ali osvetljeni fotografiji ne pa na povečavi na zaslonu. E-1 in 14 - 54mm.

EOS 10D in EF 50mm makro, f/2,5. Čeprav se pri tehničnih posnetkih pokaže slabost tipala v E-1, pa je makro posnetek s E-1 boljši. Vendar kažem detalje malenkosti, katere marsikdaj niti ne opazimo.

ZUIKO digital 50mm, f/2. Risba je boljša.

Pri veliki povečavi fotografije se vidi, da boljše tipalo 10D še ni garant za boljšo končno fotografijo. Treba bo izbrati boljši objektiv. Vendra sem izbral zoom objektiv, ki je cenovno in po goriščnici primerljiv s preizkušenim ZUIKO. EF 75 - 300mm IS, z izrezom posnetka na 10D dobimo 120 - 480mm. Fotografirano pri goriščnici 250mm, tako da sem dobil enak zorni kot, kot pri 200mm na kameri E-1. Treba bo poseči po občutno dražjem objektivu.

Tu se izkaže prednost ZUIKO objektivov, ki so prilagojeni tipalu. Kontrast, ostrina in tonska zasičenost so veliko bolje izraženi kot pri zgornjem posnetku. Kljub po mojem mnenju slabšemu tipalu, kot ga ima 10D s pomočjo dobrega objektiva dosežemo s E-1 boljšo sliko. Seveda pa ima Canon tudi boljše objektive! Samo cekinov za njih je za dva krat več.

Razmišljanje po preizkusu

O prednostih E-1, ki sem jih naštel ni treba govoriti. Le te so že prikazane v prvem preizkusu. Mogoče je treba omeniti samo delo s bliskavico. Sam sem jo primerjal samo v avtomatskem načinu. Ta način dela s bliskavico pa ni primeren za vse fotografe. Studijski tako ali tako uporabljajo studijske luči ali bliskavice, fotografi, ki pa fotografirajo v svetlobno zelo slabih pogojih, pa se velikokrat poslužujejo ročne nastavitve. Seveda tudi ta bliskavica in merjenje svetlobe pri njenem delu ni povsem brez napak. Včasih še vedno preosvetli, vendar daleč od tega kar nam v E-TTL načinu naredi 10D ali 300D. Na ti dve kameri zaradi močnega podosvetljevanja leti največ pritožb ravno pri delu s bliskavico. Zato ker vem kakšne težave imajo na canonu z nezadovljnimi strankami glede podosvetljevanja sem E-1 pri delu s bliskavico dodal pozitivno oceno. Kaj pa zmore pod studijskimi lučmi pa bodo podali še studijski fotografi. Vendar sam sem se v to že prepričal s testnimi fotografijami.

O slabostih pa sledeče. Tako kot ima Canon trenutno večjo slabost v delu z bliskavico, pa se tem slabostim da izogniti. Ravno tako se slabosti E-1 da omiliti. Kot prvo, v slabih svetlobnih pogojih bodite pripravljeni, da boste morali poseči po ročni ostritvi veliko prej kot pri konkurenci. Pa če svetujem, da pri delu s Canon bliskavico dodate moč bliskavice ali pa opravite korekturo osvetlitve, se tudi pri E-1 da podati bolj prijazen opis kako se delno izogniti težavam. Za Canon uporabnike povem, da je še dobro, da kamera podosvetli, saj nam bliskavica nikoli ne prežge bele barve, sliko pa nato popravimo v programu. V primeru AF pri E-1 pa lahko rečem, da za namen, za katerega jo sedaj ponujajo t.j. studijsko fotografijo AF tudi ni primeren. Če jo pa nameravati kupiti za fotografiranje hitrih športov, pa dobro premislite. Pripravljeni morate tudi biti večkrat iskati svetlejše dele na motivu z več kontrasta, nastavitev zakleniti, se premakniti na željeni izrez motiva in fotografirati. Seveda pa s tem lastnik kamere, ki teh programov nima ni zadovoljen.

CCD in elektronika procesiranja so izdelek kodaka. Zaenkrat nam tipalo v E-1 še ne daje primerljivih rezultatov s konkurenco. Toda kot sem že omenil, če je naročnik zadovoljen, potem je zadovoljen tudi fotograf. Naj vas ne zavedejo primerjalne slike na ekranu. To so tako velike povečave, ki jih v večini primerov nikoli nihče ne izdela. In še nekaj je treba vedeti. Povečave se vedno gledajo v oddaljenosti vsaj tako veliki kot je diagonala slike. Od te oddaljenosti pa na plakatu napak ne opazite izrazito. Iz E-1 smo lahko že videli povečave tudi v velikosti 50 X 70 cm. In? Če si kritičen in stopiš blizu, to ni to. Seveda, če poznaš boljšo kakovost. Oziroma če gledaš realno je kakovost odlična. Vsake oči pa vidijo svoje tonske vrednosti in glava jih predstavi po svoje. Vendar da bi ocenil kamero kot slabo, ker ne daje slikovne rezultate primerljive s 1Ds ni mogoče. Tudi slika iz 10D se mi zdi boljša. Toda cenovni razred 1Ds je krepko višji. Da ne govorim o ceni L objektivov, ki so edini primerljivi s ZUIKO digital objektivi in jih je priporočljivo za profesionalno delo uporabiti na 10D. Sigmo pa tokrat nisem primerjal. Vprašanje pa je kaj bo čez čas, ko bo Olympus v novi kameri predstavil boljše tipalo in procesiranje. Lahko tudi od drugega proizvajalca, saj je sistem 4/3 odprt.

Za koga Olympus E-1

Lastnike Canon optike in DSLR kamer Olympus še dolgo ne bo prepričal v zamenjavo. Tudi lastniki Nikon opreme, bodo D100 raje še leto dni uporabljali, kot pa da prestopijo kamorkoli. Vendar se Olympus tega zaveda in išče nove uporabnike, ki še niso vezani na nobeno opremo. Kar nekaj lastnikov E-20p se je že odločilo v zamenjavo. Letno proizvodnjo načrtujejo v številki 70.000 tisoč. To pa je točno enomesečna planirana proizvodnja EOS 300D. Seveda je E-1 v povsem drugem razredu, vendar tako lahko vidite kašno bazo uporabnikov si gradi Canon. Olympus pa po zagotovilih glavnega direktorja sistema E-1 za Evropo g.Toshija Terade načrtuje dolgoročno in se zavedajo, da na trgu ne moreš uspeti samo z eno kamero. Kakorkoli ste zadovoljni ali nezadovoljni s kamero E-1, pa je pohvalno že to, da so pogumno ponovno vstopili v DSLR svet in to z novo filozofijo in pristopom. V naslednjem letu pa bomo videli, kako jim uspeva rezati veliki DSLR kolač. Za naslednje leto se predvideva vsaj 5X večja prodaja DSLR kamer. In če nisi zraven z novimi zanimivimi modeli sedaj, ko se trg deli, te tudi jutri med pomembnimi ne bo. Tega se Olympus dobro zaveda. Tudi vi že najbrž razmišljate za vstop v višji fotografski razred, t.j. DSLR?

Za konec pa še neka zanimivost. Kamero smo imeli mnogi možnost preizkusiti. Poiščite tudi druga mnenja, tako je ocena o kameri lahko bolj objektivna. Sam se trudim podati oceno iz svojega vidnega kota. Tudi drugi fotografi bodo na naši strani podali še svoje mnenje.

Upam, pa, da so podrobno prebrali navodila, če se niso pri uvozniku pozanimali o posebnostih.

Ena izmed njih je sledeča. Objektivi so še v večji meri vezani s programom v kameri. Tako kamera ve v kateri goriščnici je kateri objektiv in napake leč kot distorzijo, aberacijo in barrel efekt programsko odpravlja v fazi procesiranja slike. In zelo pomembno je, če menjate objektive, da pred menjavo kamero ugasnete. Le tako se objektiv na kameri vrne v vedno določeno pozicijo (neskončno), kamera ve, da je objektiv odstranjen in ob ponovnem vklopu kamera zazna novi objektiv. Če uporabnik ali preizkuševalec tega ne naredi pride do nepravilnega delovanja. Kamera uporablja v fazi procesiranja parametre za drugi objektiv. Ko sem fotografiral s makro objektivom z nepravilno zamenjavo objektivov je bila neostrina opazna.

Ta nova lastnost je nova prednost nove tehnologije. Po eni strani pa slabost, saj moramo biti vedno pozorni na izklop kamere pred menjavo. Po pripovedovanju zastopnika, pa so z nekaterimi preizkuševalci ponovili fotografiranje. Saj so ob ugotovitvi, da je fotografija slaba šele skupaj ugotovili, da so fotografirali pod povsem napačnimi nastavitvami. In temu se ne čudim. Saj če si lastnik Canona, Nikona ali Pentax kamere ni lahko presedlati v programski svet Olympusa. Zato pred fotografiranjem dobro poglejte, če ste pravilno nastavili vse parametre. Razlika je lahko očitno.

Za konec pa še nekaj nasplošno o DSLR kamerah. Te enostavno postajajo tehnično tako popolne in napolnjene z raznimi nastavitvami, da je fotograf pri različnih načinih fotografiranja izgubljen. Pri analogni kameri vemo. Film, objektiv, čas, zaslonka. Pri digitalnih pa sami izbiramo kakovost "filma", temperaturo svetlobe, tonske vrednosti s krivuljami, ISO občutljivost, dodatno ostrenje, kontrast, večjo - manjšo ločljivost, različne načine zapisa in še in še je možnosti. Digitalne kamere ne dajte nikoli iz rok. Če vam nekdo zameša nastavitve potrebujete kar nekaj časa da jo nastavite na vaše prave nastavitve. In kot mi je dejal uporabnik z vsemi možnostmi polne DSLR kamere. Že petič berem navodila!

Tudi pod zelo slabimi svetlobnimi pogoji se da ostriti z avtomatiko. Vendar se pozna, da Olympus že dolgo ni razvijal AF sistema. Polje ostrenja je zelo majhno in samo srednja točka ima križni senzor.

V slabih svetlobnih pogojih se vidi, da Olympus nima zadosti izkušenj s avtomatskim ostrenjem v SLR kameri. Nastavil sem na levo točko ostrenja, saj sem želel, da bi bil izostren kozarec. Pa ne gre in ne gre. No in...pomagamo si s ročno ostritvijo.

Pri tej fotografiji, kjer je kameri pomagal infra rdeča svetloba iz bliskavice posnetek ni oster. Možakar se je počasi približeval, vendar AF nikakor ni našel ostrine. Torej delujemo ročno. In ne mislite, da je v takih pogojih to slabost samo E-1. Ni samo pri E-1 je izrazitejša, prej nastopijo težave. Ostina je na tekstu zadaj.

V naslednji situaciji pa so tako AF kot bliskavica in merjenje svetlobe odlično delovali. V slabših svetlobnih pogojih je treba obvezno uporabiti centralni križni senzor.

Tudi v močno enakomerno tonskem zapisu kamera dobro izmeri svetlobo.

Če smo na tehničnih risbah pri povečavah videli napake tipala, pa jih na klasični fotografiji ni. Ostrina in osvetlitev sta odlični.

Ko vstopite v hram sonca in ljubezni hitro pozabite, katero kamero nosite s seboj. Spomnim pa se, da sem sliko zabeležil s E-1.

Kljub praznovanju svetega Matina me je kamera rešila težav slabše vidljivosti. No AF ni tako hiter kot ga ima konkurenca, ki že 17 let razvija ta sistem. Ampak za normalno delo, kjer hitrosti najboljših reporterskih kamer in najdražjih objektivov ne potrebujemo gre. Kljub vsebovanju določenih derivatov krepko nad slovensko normalno mejo, imam ostre posnetke. Torej AF dobro deluje. No vsaj zunaj.

E-1, 14 - 54mm, 1/125, f/5,6, ISO 200. Medtem ko se mora Olympus trdo boriti, da vse nas prepriča v sistem 4/3 in kamero E-1, pa se konkurenca zaradi trdega dela v preteklosti veseli svojega trenutnega uspeha. Kako bo čez nekaj let, kdo bo na vrhu pa se še ne zna predvideti. Toda tudi konkurenca se zna odzvati prijazno in nazdravi E-1.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com