Olympus se po odličnih kamerah z večjim razponom med goriščnicami 760, 765 in 770UZ, kasneje ni vključil med ponudnike kamer 12X-zoom razreda. Sicer so se s kamerama SP-500 UZ in SP-510 UZ približali kameram Canon S3IS, Sony H5, Panasonic FZ-7, Kodak Z-612, vendar sta imeli samo 10X-ni zoom, kar pa je bilo za kupce premalo za resno konkurenčnost.

Enostavno, vendar ergonomsko odlično ohišje.

Olympus je pred letošnjim sejmom PMA (februar) močno pozitivno presenetil z napovedjo kamere, ki bo nudila kar 18X zoom. Ta podatek je fascinanten, vendar je za poznavalce še več pomenil podatek, da bo najširši kot zajema 4,7mm (28mm ekv.35mm).

Napis 18X-ni zoom bo upravičeno odličen magnet za nakup te kamere.

Prvo kamero Olympus SP-550UZ, ki je bila namenjena samo za prvi pregled, kako leži v roki, kako se obnese celotna ergonomija z gumbi in predvsem preizkus objektiva glede goriščnic sem že lahko preizkusil pred mesecem. Že takrat sem si dejal, da če konkurenca ne bo pokazala nič primerljivega bo kamera Olympus SP-550UZ to pomlad lahko krepko posegla med prej omenjene konkurentke, oziroma celo krepko ustavila njihovo prodajo.

 

Seveda vedno obstaja če! Zato o prvem vtisu rokovanja s kamero, ki niti še ni imela vseh delujočih funkcij preko menija nisem želel preveč zapisati. Tisti če, je vprašanje kako bo kamera zadovoljila kupca in uporabnika v smeri hitrosti rokovanja in kakovosti slike, katerih dveh lastnosti s prvo preizkusno kamero zaradi nepopolnega izdelka še nisem mogel preizkusiti.

Objektiv je v izklopljenem stanju odlično zaščiten v ohišju. Tudi celotno ohišje je iz kakovostnih materialov in odlično sestavljeno.

Ohišje

Kamera Olympus SP-550UZ je velikosti 116mm x 78.5mm x 78mm in težka 460g (365g brez baterij). Oblika je vedno stvar okusa vsakega posameznika posebej, vendar je meni bila že na prvi pogled všečna. Temno siva in srebrna barva ji lepo pristoji. Že po prvem pregledu je opazno, da kameri niso dodali preveč nastavitvenih gumbov. Vseh skupaj je 15, vključno z gumbov za blokado vratc za katerimi so štiri AA baterije. Torej predvidevam, da bom v nadaljevanju preizkusa rokovanja s kamero in kasneje fotografiranja zelo enostavno upravljal z njo.

Olympus inženirji in oblikovalci so odlično izvedli razmerje velikosti, teže, obliko samega prednjega držala in zadnji izbočeni del, kjer kamero držimo s palcem. Kamera res odlično leži v roki. Še toliko boljši je občutek držanja kamere, ker je celotno prednje držalo in zadnji del kamere kjer je mesto za palec odeto v mehko nedrsečo gumo.

 

Na prvi strani kamere Olympus SP-550UZ je objektiv z goriščnicami med 4,7 in 84,2mm (28 ��" 504mm ekv.35mm). Svetlobna moč objektiva f/2.8 ��" f/4.5, je odlična za objektiv s tako velikim razponom med goriščnicami. Tudi sam objektiv v izklopljenem stanju ni nič kaj večji kot pri kamerah razreda 12X-nega zoma. Prav tako je dobro zaščiten v samem ohišju.

Desno od objektiva je za tremi majhnimi luknjicami mikrofon, levo lučka, ki nam služi za doosvetlitev motiva in s tem lažje ostrenje v slabih svetlobnih pogojih. Pri uporabi samosprožilca (lahko ga nastavimo da deluje 2 ali 12 sekund) pa utripa in nas s tem opozarja na delovanje.

 

Na levi strani kamere je gumb za dvig bliskavice ter gumasta vratca za katerimi USB/AV izhod ter priklop za napajalnik.

 

Na desni strani kamere so samo plastična vratca za katerimi je ležišče za xD pomnilno kartico.

 

Tudi zgornji del kamere nima veliko gumbov. So pa postavljeni samo na desni strani kamere, zadovoljivo veliki, s tem enostavni za rokovanje ter zelo pregledni. Desno od ležišča bliskavice je naprej velik in lepo vrtljiv gumb za izbiro načina osvetljevanja, zajem videa ali pregled fotografij. Sledi gumb za vklop, ki je prav tako odlično postavljen (zaščiten). Zelo težko ga boste po nerodnosti pritisnili ter s tem vklopili ali izklopili kamero takrat, ko si tega ne želite.

Na gornjem delu držala je prožilec, okoli njega pa gumb za premik goriščnic, oziroma v fazi pregleda fotografij za povečavo ali pomanjšavo slike. Desno je gumb za vklop/izklop stabilizacije slike. Stabilizacija je dvojna. Mehanska deluje na principu tresenja tipala, digitalna pa z dvigom občutljivosti. Preko menija lahko določimo, da je stabilizacija vedno vklopljena. Zato je tudi dobra lastnost, da lahko gumbu za vklop/izklop stabilizacije preko menija določimo eno izmed 13-tih dodatnih možnosti. Zato temu gumbu rečemo tudi »prosta tipka«.

EVF iskalo je izbočeno iz kamere. S tem smo rešeni pretiranemu pritiskanju nosu na kamero in posledično vedno umazanemu, mastnemu zaslonu.

Zadnji del kamere nam nudi EVF iskalo (ni podatka o ločljivosti) katero nam omogoča lažje ujeti motiv, kot če bi z daljšimi goriščnicami iskali motiv preko TFT zaslona. Prav tako nam držanje kamere pri očesu omogoča mirnejše fotografiranje in s tem pogojeno manj stresenih posnetkov. Levo od njega je vrtljiv gumb za nastavitev dioptrije. Desno pa gumb za vklop/izklop zaslona, oziroma preklop med EVF in TFT iskalom.

 

Zaslon je danes standardne velikosti 2,5 palca, ima pa odlično ločljivost 230.000 točk. S pomočjo »Olympus Bright Capture« tehnologije za osvetlitev slike pa vidimo motiv na zaslonu tudi v izredno slabih svetlobnih pogojih.

Desni zgornji del kamere nam nudi odlično oporo za palec, s tem pa držanje kamere. Dlje ko sem uporabljal kamero, bolj sem bil prepričan, da je Olympus v elementu "ergonomija" vložil veliko naporov.

Desno od zaslona je najprej gumb za vstop v meni kamere. Sledi gumb za vklop pregleda posnetkov, štiri funkcijski gumb za nastavitev (+/-2) korekture osvetlitve, nastavitev delovanja bliskavice (premikate način delovanja samo ko je bliskavica dvignjena), samosprožilca (2 in 12sek.) in vklop makro funkcije (normal 10cm in super makro do 1cm). V sredini je OK gumb za potrditev nastavljene funkcije, služi pa tudi kot funkcijski gumb za hiter vstop v nastavitev WB, ISO, hitrost snemanja in način merjenja svetlobe. Vse štiri nastavitve lahko prenastavljamo samo v P,A,S,M. V AUTO načinu delovanja nimamo možnosti vstopa v funkcijo. V scenskih nastavitvah pa lahko premikamo samo možnost WB in način merjenja svetlobe. Če na vrtljivem gumbu za izbiro načina osvetljevanja nastavimo izbiro lastnih nastavitev (My), ki smo jim že prej določili funkcijo preko menija, lahko preko OK/Function izbire dodatno vplivamo na nam želene nastavitve (WB, ISO, hitrost snemanja in način merjenja svetlobe ) in jih shranimo.

Spodaj sta še gumba za priklic informacij na zaslonu ter brisanje fotografij.

Gumbi so zelo kakovostni in lahko dosegljivi. Ko sem si ogledal konkurenčno Sony H9, se takoj opazi razlika v materialih in poudarku na ergoniji. Seveda pa to doprinese tudi nekaj višjo ceno.

Kamera v izklopljenem stanju.

Vklopljena pri 28mm.

Vklopljena, objektiv iztegnjen pri 504mm.

Bliskavica je uporabna v notranjih prostorih. Nikakor pa ne mislite, da jo boste lahko izkoristili za doosvetljevanje oddaljenih motivov pri daljših goriščnicah.

Za večjimi vratci katere lahko tudi zaklenemo se skrivajo 4AA baterije.

 

Uporabniška vrednost kamere

 

Kot sem že zapisal kamera ni samo oblikovno zanimiva, ampak je še boljša glede ergonomije. Zaradi dobrega prednjega držala in opore za palec na zadnjem delu kamere v kombinaciji z nedrsečo gumo, so pri Olympus poskrbeli za odlično držanje kamere v desni roki. Če sem strog glede ergonomije, bi jim priporočal še pol cm več oprijema za levo roko in kamera bi za moje pojmovanje držanja kompaktne kamere bila zgled za vse inženirje in oblikovalce kompaktnih fotokamer.

Gumbi so veliki, dobro pregledni in iz kakovostnih materialov. Po velikosti, dobri uporabniški vrednosti kot kakovosti mi najbolj izstopa gumb za premik osvetlitvenih programov. Na marsikateri DSLR kameri bi si želel tako kakovostnega.

 

Zanimivo, da se pri Olympus glede energije niso odločili za Li-Ion baterijo. Olympus SP-550UZ tako uporablja štiri AA baterije. Ena izmed razlag je lahko tudi ta, da je kamera namenjena tudi za popotniške fotografe. Ti pa so včasih odvisni od različnih možnosti polnjenja svojih baterij. In AA baterije so v takih primerih skoraj povsod dobavljive, prav tako polnilci za njih, pa tudi če smo v državah, kjer imajo različno napetost v voltih.

 

Olympus vztraja pri svojih xD karticah, ki so jih razvili v sodelovanju s Fujifilm. Toda zanimivo, Fujifilm je pri svojih novejših kamerah že ponudil dodatno možnost uporabe najbolj razširjenih kartic SD. Če greste na daljša potovanja v nerazvite dele sveta, se s karticami xD oborožite že doma. Niso močno razširjene, predvsem pa vsak bralnik kartic niti ne omogoča njihovo branje.

Za popotniškega fotografa znajo biti AA baterije bolj uporabne od Li-Ion baterij. Nam pa dodaten nakup AA baterij in polnilca lahko prepreči nakup zaradi nekaj 10€ višje cene. Vsekakor pa ne kupujte najcenješih polnilnikov ter baterij. Razmislite tudi, če ne bi kupili kakovostnejši hitri polnilnik z ventilatorjem.

Po vklopu kamere spoznamo, da je Olympus SP-550UZ prava kompaktna kamera. Potrebuje cca. dve sekundi, da je pripravljena na prvo proženje. Če smo našli zadovoljiv kontrast na motivu je ostrenje zadovoljivo hitro. Tudi zamik proženja ni prevelik. Ne morete pa od Olympus SP-550UZ kot od večine drugih kompaktnih kamer pričakovati vedno odlično ujetih hitro se premikajočih motivov. Premik goriščnic ni ravno pojem hitrosti, a glede na izreden 18X-ni razpon zadovoljiv. Premik iz širokega kota 28mm do 504mm traja kar tri sekunde (pri izklopu iz 504mm traja kar pet sekund, da se kamera res izklopi). Je pa premik goriščnice zadovoljivo natančen. V 18X-nemu razponu imamo možnost goriščnico premakniti kar 37X. S tem dosežemo natančne izreze že v fazi zomiranja.

 

Fotograf se hitro spozna z glavnimi nastavitvami, ki so omogočene preko gumbov na kameri. Preklop med EVF iskalom in TFT zaslonom, izklop zaslona, oziroma priklic linij za lažje kadriranje in pogled na histogram.

 

Izbir programov s katerimi lahko zajamemo motiva je več. Najbolj klasični za spoznavanje fotografiranja je način AUTO. Začetniški fotograf si lahko z njim pomaga spoznavati osnove fotografije ter z njegovo pomočjo kakovostno zajeti večino motivov za lastni družinski foto album. Tudi 23 slikovnih nastavitev nam lahko olajša pot do kakovostne fotografije. Obenem pa ob pritisku gumba DISP. v slovenskem jeziku dobimo nasvet zakaj je funkcija namenjena.

Izkušeni pa bodo posegli po P, A, S, M in MyMode nastavitvah, preko katerih lahko sami nastavljamo večino nastavitev v meniju.

Glede na možnosti načinov zajema, je kamera primerna tako za začetniškega kot že izkušenega fotografa.

Olympus vstraja pri xD pomnilnih karticah. Če ste popotniški fotograf, si dokupite kartico kapacitete vsaj 1GB.

Kamera nam nudi še en način enostavnega fotografiranja oziroma pomoči pri lažji izbiri pravilnih nastavitev. To je funkcija GUIDE (vodič).

Po prestavitvi gumba na GUIDE se vam odpre okno z opisi po pravilnem zajemu določenih motivov ali načina snemanja.

Zelo priročno je postavljena tipka za vklop/izklop stabilizacije slike, oziroma lahko ji določimo tudi drugo uporabniško vrednost. Priporočljivo je, da v meniju nastavite stalno delovanje stabilizacije, gumbu, ki se imenuje tudi »prosta tipka« pa dodate kakšno drugo funkcijo. Stalna uporaba stabilizacije slike ni primerna samo v primeru, da želite hraniti energijo v baterijah.

 

Ostrenje je za kompaktno kamero in njen namen zadovoljivo hitro in natančno. Olympus SP-550UZ nam omogoča preko menija nastaviti tri načine ostrenja. iESP, kateri nam sam izbira del motiva kjer bo izostreno. V tem načinu kamera sama išče kontrast okoli centralne točke. Neizkušenim fotografom bo v večini primerov močno olajšal fotografiranje, slike pa bodo za družinski foto album prav tako v večini primerov izostrene tam kjer smo želeli.

Če ne zaupate v iESP avtomatiko izostritve lahko izberete SPOT možnost. V tem načinu kamera ostri v centralni točki. Se pa mora fotograf v tem načinu ostrenja spoznati z možnostjo ostrenja v problematičnih pogojih. Recimo tonsko enakomernega dela motiva kamera ne more izostriti. Zato se je treba s kamero premakniti tja, kjer lahko najdemo kontrast, pritisnemo prožilec do polovice, se s kamero vrnemo na želeni izrez motiva in do konca pritisnemo prožilec.

Tretji način ostrenja pa je področno AREA. V tem načinu lahko sami premikamo točke za ostritev. Jo je pa po premiku potrebno potrditi z gumbom OK. Pazite, da cca. sekundo držite pritisnjen gumb, da se vam točka vklopi. Drugače se vam bo odprlo oknu s funkcijskimi nastavitvami, točka za ostritev pa ne bo potrjena. V načinu ostrenja AREA, na zaslonu ni bilo moč videti določenih informacij. Predvsem ni bilo več ikone, ki kaže da deluje stabilizacija slike, niti ne morete z gumbom »DISP« vplivati na vklop linij ali histograma, prav tako ne deluje gumb »prosta tipka«.

 

Dokler še niste izkušeni v uporabi kamere, lahko za družinsko/popotniško fotografijo uporabite iESP način ostrenja. Ko pa se s kamero že bolje spoznate in znate sami oceniti kje na motivu naj kamera izostri in predvsem to izkoristiti s samo centralno točko pa prestavite na SPOT ostrenje. AREA način pa je za družinsko popotniškega fotografa manj uporaben način ostrenja, predvsem pa moteč, saj ne moremo delovati s stabilizacijo slike, oziroma uporabiti »proste tipke« pod katero je lahko določena uporabna nastavitev. Izgleda, da so predvidevali, da bo uporabnik AREA način uporabljal predvsem s pomočjo stativa. S kamero na stativu pa s to kamero ne smemo uporabiti funkcije stabilizacije slike. Tu ima način stabilizacije slike preko objektiva prednost.

 

Na kameri je še eden zelo uporaben gumb. To je gumb OK/FUNC. Če ga pritisnemo se nam na zaslonu pokažejo štiri možnosti (če smo v MyMode izbiri delovanja se nam prikaže še ta možnost, premik med njimi). Izbira WB, ISO, hitrost zajema slik in način delovanja AF. Vendar vse te funkcije lahko izbiramo samo če delujemo v načinih zajema P, A, S, M. V slikovnih načinih (SCN), niso vidne vse nastavitve (odvisno od izbrane slikovne avtomatike). V načinu AUTO pa sploh ni možno izbrati funkcij. Gumb OK/FUNC. nam služi tudi za potrditev funkcije izbrane preko menija.