Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Sony DSC H5 / Sony DSC H2 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
17.07.2006 18:31

 

Sony se še vedno drži preizkušenega recepta. Ob zamenjavi uspešne kamere kot je bila Sony-H1 (primerjalni test) predstavi dve kameri, ki zamenjujeta prejšnjo. Prva, H2 je malo okrnjena in zato krepko cenejša, druga H5 pa pokaže množico novosti in uporabnih vrednosti.

DSC-H2 me je na začetku, ko še niso pokazali H5 kar malo razočarala. Primerjal sem jo s H1 in mislil, da bo to njena edina zamenjava. Toda že prvi ogled kamere, ohišje, zaslon, tehnične specifikacije so pokazale, da je Sony po svojem uspešnem receptu v ta razred kamer z 12X-nim optičnim zoom-om dodal kamero, ki omogoča množico dobrih lastnosti toda še vedno za razumno ceno.

 

 

Kameri lahko takoj ločimo po barvi. H5 (črna), H2 (srebrna). Kameri pa sta enako veliki 108x81x92mm in težki 490g.

 

 

 

 

 

 

V vse sem se prepričal nekaj tednov kasneje, ko so pri Sony dali na preizkus tisto "pravo" naslednico H1. To je kamera DSC-H5. Že temno matirano ohišje naproti srebrnemu in gladkemu H2 nam kaže, da H5 meri višje. Razlika je v še enem elementu, ki kot vemo je pri teh kamerah bolj trgovski faktor, to je številu točk. H2 ima tipalo s 6M točkami, H5 s 7M točkami. Množica ostalih tehničnih specifikacij je enaka. Objektiv, svetlobna moč, ostrenje, načini merjenja svetlobe, notranji spomin, makro, stabilizacija slike, itd. Opazna razlika je v obliki zadnjega dela kamere in velikosti zaslona. H2 ima zaslon velikosti "samo" 2,0 palca, H5 pa s 3.0 palci že karikirano povedano prehaja v razred "mini" televizij.

 

 

Ostalih razlik ne ločimo niti po obliki ali funkcijskih gumbih.

 

V nastavitvah in gumbih pa ni bistvenih razlik. Vse je že poznano iz modela H1. Iz tega pogleda je primerna za vse tiste, ki si želijo enostavnost upravljanja in predvsem le bežno pregledajo navodila in spoznajo kaj vse se skriva za nastavitvenimi gumbi in v meniju. Štirifunkcijski gumb služi tudi za takojšnjo nastavitev bliskavice, makra, samosprožilca in hitrega pregleda slik. Ima tudi gumb za vklop/izklop funkcije stabilizacije slike. Povsem samosvoja in dobrodošla pa je možnost, da s pritiskom na spodnji desni gumb takoj pridemo v možne nastavitve ločljivosti zapisa. Za vse, ki imajo še vedno radi slike formata 10 x 15 cm, imamo možnost zapisa v formatu stranic za ta format (3 : 2). V MENU imamo množico različnih nastavitev korektur zapisa. Manjša slabost je edino, da se preko nastavitev ne moremo sprehajati v krogu ampak samo od leve na desno in nazaj. Tako moramo zopet še enkrat čez vse nastavitve, da se vrnemo do prve. Povsem na koncu pa je šele vstop v SetUp nastavitev. Pri tej kameri je Sony vstop do manj pomembnih nastavitev (SetUp) kar malo zakompliciral. Seveda do časa, dokler bolje ne spoznamo kamere in se hitrega premika med funkcijami ne navadimo. Obe kameri imata vgrajeno 32MB spomina. Za spominsko enoto pa uporabljata samo še MemoryStick DUO in PRO DUO, tako da vam vaše navadne (daljše) MemoryStick kartice ne bodo služile več v novih kamerah.

 

 

Enaka sta objektiva kot bliskavici.

 

Glede na dejstvo, da nam kameri H2/H5 nudita večino nastavitev preko gumbov na kameri, ter na začetku menija in da ostalih "posebnih" nastavitev niti nima, je kamera fotografu zelo prijazna. Z njo in njenimi funkcijami se zelo hitro spoznamo in odlično opravlja tisto kar pri foto kameri kompaktnega razreda potrebujemo. To pa je v končni fazi vedno samo zajeti trenutek in kakovostna fotografija v družinskem albumu. Seveda pa pri H2/H5 ne moremo mimo možnosti video snemanja v kompresiranem MPEG1 zapisu. 

 

 

Bistveno razliko opazimo na zadnjem delu kamere. Razlika v velikosti med zaslonoma je en palec. H5 (3 palce / 230.000 točk), H2 (2 palca / 85.000 točk).

Bolj pomembno, kot spoznanja kaj in kako katera kamera omogoča "boljše", hitreje je, da se z nastavitvami dobro spoznate in da jih znate izkoristiti. Najpomembnejše so tako ali tako nastavitev načina zajema slike s pravilnimi programskimi nastavitvami, izbiro pravilne ločljivosti, občutljivosti ISO, nato pa na kakšno dodatno nastavitev lahko tudi počakamo kakšno sekundo več, če se le ta skriva malo globlje v nastavitvah. Večina fotografov pa tako ali tako množico današnjih dodatnih možnosti zajema ne uporabi.

 

Obe kameri pa nam nudita odlično držalo.

 

Razlika v iztegu objektiva pri najmanjši (36mm ekv.35mm) in najdaljši goriščnici (432mm ekv.35mm).

 

EVF iskalo je odmaknjeno od zadnjega dela kamere. S tem nam nudi lažji pogled, saj ne pritiskamo obraz na kamero in tudi ščiti zaslon, če kamero položimo na ravno površino z zadnjim delom.

 

Obe kameri uporabljata 2AA bateriji. S seboj morate obvezno imeti rezervni. Ker je kamera namenjena tudi popotnemu fotografu, ki ne more biti vedno pri izvoru elektrike za ponovno polnjenje, so rezervne baterije še kako pomemben element pri H2 in H5. Obe kameri že imata vgrajeno 32MB spomina. Spominska kartica, ki jo je možno uporabiti pa je MemoryStick PRO

 

Osnovni motiv.

 

H2, 100ISO, izrez 1:1.

 

H2, 100ISO, izrez 1:1. Povsem soliden zapis. Objektiv ima na robovih malo manj ostrine kot H5.

 

H2, 400ISO, izrez 1:1. Procesiranje slike v H2 poskrbi za manj obdelano sliko kot pri H5. Je pa kljub 400ISO še vedno kvalitetnejši zapis (seveda iz tehničnega pogleda v izrezu 1:1) kot pri FZ7.

 

H2 pa nam nudi kar 1000ISO občutljivosti. V velikosti slike 10x15cm bomo dobili še kar kakovostno sliko. Sicer malo manj barvito in z že vidnimi napakami zaradi "šuma", a sliko sploh imamo. FZ7 nam v polni ločljivosti nudi največ 400ISO občutljivosti. Kdor slika več v notranjih prostorih bo visoki ISO znal še kako uporabiti in ceniti.

 

H2, 100ISO, izrez 1:1.

 

H2, 1000ISO, izrez 1:1. Glede na visoko občutljivost še vedno zadovoljiv zapis za naš družinski foto album.

 

H5 osnovni motiv.

 

H5, 100ISO, izrez 1:1.

 

H5, 100ISO, izrez 1:1. Slika ima več zajetih detajlov in ob robovih več ostrine kot H2. A na normalnih povečavah se razlika težko opazi.

 

H5, 400ISO, izrez 1:1. Slika je veliko bolj dodelana v fazi procesiranja kot pri H2.

 

H5, 400ISO, izrez 1:1. Za 400ISO zelo dober zapis.

 

H5, 1000ISO.

 

H5, 1000ISO, izrez 1:1.

 

H5, 1000ISO, izrez 1:1. Opazna razlika naproti zapisu s H2. Očitno ima H5 kakovostnejše tipalo ali procesiranje oziroma kar oboje naproti H2. Sploh pa je Sony s kamero H5 nakazal, da so glede procesiranja slike pri visoki občutljivosti močno napredovali.

$$PAGE$$

Če ste prebrali članek "Kompaktne digitalne fotokamere so našle svojo pot" potem že veste, da testne fotografije na prvi strani, ki jih opravim z vsako preizkušeno kamero, kažejo samo en del pogleda na kakovost zapisa. Zame so to samo teoretične ocene in predvsem možnost opažanja kakšna je kakovost drugih tehničnih elementov v kameri. Tudi v članku, ki je namenjen predvsem vprašanju "Izbrati kompaktno ali SLR kamero" (priporočam v branje vsem, ki ste v dilemi za kaj se odločiti)sem zapisal, da se veliko napak katere so izražene v velikih povečavah na TV in računalniških zaslonih ali na sliki na papirju niti ne opazi. Iz pogleda tehničnega zapisa ima konkurenčna FZ7 (test) več težav. S3 IS (test) pa je zelo konkurenčna do H5. Močno izražene v povečavah in kar dobro vidne že od 200ISO naprej. Sony H2 pa nam da zelo zadovoljiv zapis še pri 800ISO, še bolj kakovostnega H5. A med pregledom fotografij na zaslonih v njegovi polni velikosti ali na povečani sliki na papirju v velikosti 13x18cm razlik med njima niti opazili ne boste. Pri večjih povečavah pa je v prednosti zapis iz H5. Čeprav nikjer ne piše je možno, da je katera izmed leč v objektivu kamere H5 kakovostnejša. Vsaj po slikah na prejšnji strani, nam da H5 na robovih bolj ostro sliko. Ker je tudi razlika v tipalu samem je možno, da je v H5 kakovostnejše in da je tudi preračunavanje podatkov iz tipalo boljše. Zato so tehnične slike (v povečavi) po kakovosti zapisa vidno boljše iz kamere H5. Kako pa je v povsem praktični družinski/popotniški fotografiji, kjer nam obe kameri odlično služita? Kot sem že zapisal, v realnem pogledu na sliko na zaslonih ali povečanih na papirju v velikosti 13x18cm niti ne vemo iz katere kamere je narejen posnetek.
Razlika med H2 in H5 je za uporabnika predvsem v barvi ohišja, velikosti zaslona in ceni. Predvsem zaslon in za zahtevnega gledalca višja kakovost zapisa nam da možnost izbire. Če si lahko privoščite dražjo H5 vam ne bo žal za dodatni zapravljeni denar. Kdor pa si za razliko raje izbere dodatno kartico in baterije pa tudi ne bo naredil velike napake. Bistvo pri nakupu je, da veste zakaj ste se za eno izmed obeh kamer odločili in da niste preveč zahtevni nad uporabniško vrednostjo kompaktne kamere. Ob skoraj pol letnem občasnem druženju z obema kamerama vam lahko podam oceno, da sta za svoj namen družinske/popotniške fotografije tako H2 kot H5 več kot dobra izbira.

 

Sony DSC H2. 36mm (ekv.35mm)

 

Sony DSC H2. 432mm (ekv.35mm)

 

Sony DSC H2. 432mm (ekv.35mm) in 2X-ni digitalni zoom. Pri zgornjih treh motivih za družinskega/popotniškega fotografa sploh ni pomembno ali je slika zajeta s H2 ali H5.

 

Sony DSC H5. 36mm (ekv.35mm)

 

Sony DSC H5. 150mm (ekv.35mm)

 

Sony DSC H5. 220mm (ekv.35mm)

 

Sony DSC H5. 432mm (ekv.35mm). Naj bo fotografirano s H2 ali H5, slike so za naš družinski foto album, v pogled prijateljem preko TV ali računalniškega zaslona in tudi za objavo v revijah več kot odlične.

 

Kameri nam omogočata ostrenje v širokem načinu ali v centralni točki. Ni malo uporabnikov kompaktnih fotokamer, ki vse prepuščajo avtomatiki. Če ne boste na kameri pri takem motivu, ko želite, da je izostreno ozadje prestavili na centralno merjenje, slika ne bo zadovoljiva.

 

Preko menija lahko prenastavite način merjenja ostine. V tem primeru je uporabljena centralna točka in kamera je izostrila želeni del motiva.

 

Sony DSC H5. 432mm (ekv.35mm). Oddaljene premikajoče motive boste s pomočjo EVF iskala brez težav ujeli. Kamera v takih primerih zmore nastaviti ostritev.

 

Sony DSC H5. 200mm (ekv.35mm). Bližnji hitro premikajoči motivi pa so enostavno prehitri za možnost, da bi nam kamera izostrila motiv. Zaradi majhnosti in slabe ločljivosti EVF iskala je tudi problematično sploh slediti hitremu objektu. Preko TFT zaslona pa je spremljanje hitro premikajočih motivov prava loterija. Če uporabljate kamere z ozkim kotom zajema se navadite, da je treba ne malo motivov posneti preko EVF iskala. Opazna je tudi napaka vinjetiranja (temnenje robov).

 

Sony DSC H5. 320mm (ekv.35mm). Uporabniška prednost obeh kamer je predvsem v tem, da lahko zaradi daljših goriščnic povsem neopazno zajamemo množico zanimivih motivov.

 

Sony DSC H5. 40mm (ekv.35mm).

 

Sony DSC H5. 360mm (ekv.35mm). Iz primerne oddaljenosti ujet detajl. S tem nismo zmotili portretiranca in lažje ujamemo sliko "trenutka"!

 

Sony H5. Široki kot 36mm (ekv.35mm).

 

Sony H5. Kromatska aberacija je v 1:1 povečavi zgornje slike izrazita.

$$PAGE$$

 

Kameri nam omogočata v "normalnih" svetlobnih pogojih kakovostno zajeti večino zanimivih motivov.

 

Sony H2, 200ISO.

 

Kameri sta tudi zadovoljivo hitri, da lahko ujamemo večino zanimivih trenutkov.

 

Sony H5, 100ISO.

 

Z merjenjem svetlobe nisem imel težav. Večino posnetkov sem naredil z merjenjem svetlobe po celotni površini v segmentih.

 

Z daljšimi goriščnicami spoznamo, kako uporabne so te kamere z 12X-nim zomom v popotniški fotografiji.

 

H5, 100ISO, 36mm (ekv.35mm). Redkokdaj sem si želel še več širokega kota zajema.

 

S pomočjo 2X-nega digitalnega zoma, pa si lahko še močneje približamo motiv. Sony nam nudi samo 2X-ni digitalni zoom in slika ohranja zadovoljivo kakovst. Če pa želimo še večji približek motiva pa nam zadostna količina točk omogoča dodaten izrez.

 

H5, 100ISO.

 

Kačji pastirji so bili potrpežljivi, da sem v močni svetlobi preko EVF iskala izostril sliko na pravem mestu (centralna točka merjenja).

 

H5. Če se postavimo na pravo stran ne potrebujemo polarizacijskega filtra.

 

Zopet mi je dolga goriščnica omogočila zajeti zanim motiv.

 

Tako H5 kot H2 nam bosta odlično služili tako v družinski kot popotniški fotografiji.

 

Včasih sem imel srečo in sem preko EVF iskala lahko ulovil ptico v leto in da je kamera pravilno izostrila.

 

Brez bojazni za kakovost slike lahko uporabite 200 ali celo 400ISO občutljivosti, da boste zajeli zanimiv motiv tudi kadar je le ta v slabših svetlobnih pogojih.

 

H5, 100ISO, 432mm (ekv.35mm). Ko sem opazil in fotografiral zanimiv motiv sem se vprašal, ali bo res skočil. In hitro sem prenastavil kamero na možnost zajema več slik preko gumba takoj za prožilcem. H5 nam ne omogoča zajeti več kot 1,1 posnetek v sekundi. Samo v MultiBurst funkciji imate možnost zajeti kar 16 zaporednih sličic. Zato sem nastavil na to funkcijo.

 

Toda ven sem dobil majhno datoteko cca.1MB in 16 združenih sličic.

 

S pomočjo programa za obdelavo fotografij pa sem jih združil v GIF datoteko in na voljo imamo večji del analize skoka. Na žalost pa traja zajem 16 slik cca. eno sekundo in nisem mogel zajeti celotnega skoka. Toda bolje nekaj kot nič.

Če bi pred nekaj leti fotografu rekli, da si lahko kupi fotokamero s kar 432 mm goriščnice objektiva in svetlobno močjo f/3,5, da bo lahko uporabljal obenem tudi 36 mm široki kot, imel stabilizacijo slike, pogled na motiv prek iskala in vse to za ceno pribl. 400��"500 evrov, bi vsakdo rekel, da je to nemogoče. Danes pa kompaktne kamere iz razreda 12-kratnega zuma vse to omogočajo. So že tako dobre, da sem se tudi sam vprašal, do kje lahko tudi meni take kompaktne kamere še služijo in ali so že tako uporabne, da bi z njimi lahko zamenjal težke in velike SLR-kamere ter njihove objektive. Obe kameri Sony DSC H2 in H5 mi vse skupaj že zapisano v članku "Izbrati kompaktno ali SLR kamero" samo še potjujeta.

Kdor pa misli, da bo potreboval več in da je vstop v svet "sistemskih" SLR kamer možna alternativa pa si naj prebere članek o fenomenu, zakaj je slika iz kompaktne kamere lahko všečnejša od tiste iz SLR fotokamere »Težave digitalne tehnike / Kompakt proti SLR (priporočjivo branje)«. Zna biti, da bosta kameri H2 ali H5 boljša izbira.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com