Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Svetlobna moč in goriščna razdalja objektivov / Osnove optike III.del

13.08.2007 02:28

avtor: Jernej Filipčič

Svetlobna moč in goriščna razdalja objektivov

To sta dve poglavitni karakteristiki objektivov in vsak pravi fotograf bi moral vedeti, kaj pomenita.

Goriščnica, povečava, zorni kot

Te tri lastnosti so povezane, zato jih bomo obravnavali skupaj. Če objektiv ponazorimo z eno samo tanko lečo, definiramo goriščnico kot njeno oddaljenost od filma oz. senzorja, ko ostrimo na neskončnost. Če izostrimo na predmet, ki je samo za a oddaljen od leče, se slika izostri na razdalji b. S skupno enačbo lahko a, b in f povežemo v enačbi

 

.

 

Z izjemo makrofo
tografije sta b in f bistveno manjša od a-ja. Preprost dokaz za to trditev je, da so objektivi ponavadi bistveno manjši od oddaljenosti predmetov, ki jih slikamo.

Marljivi bralci se verjetno spomnijo, da se žarek pri prehodu skozi center tanke leče ne prelomi. Iz spodnje fotografije lahko vidimo, da je razmerje med sliko in predmetom enako razmerju med a-jem in b-jem.

 

 

 

 

To razmerje se definira kot povečava, torej lahko napišemo

 

 

 

Zadnji približek je zelo praktičen, ker ponavadi poznamo razdaljo predmeta od fotoaparata, ne pa oddaljenosti naše fiktivne tanke leče od senzorja. Nikakor pa tega ne moremo enačiti pri makrofotografiji, kjer sta b in f lahko zelo različna.

 

Če poznamo velikost senzorja, ki je pri FF objektivih 36 mm, lahko hitro izračunamo, kako velik predmet bo stal na sliki oziroma kako daleč se moramo odmakniti od njega, da ga zavzamemo.

 

 

Pri fotoaparatih brez FF senzorja teh 36 mm delimo s crop faktorjem, pri kompaktih pa lahko mirno uporabimo 36 mm in efektivno goriščnico.

 

Če nas zanima zorni kot, se iz naše slike lepo vidi, da je

 

 

 

 

 

 

Svetlobna moč

 

Predstavljajmo si homogeno svetlo telo kvadratne oblike, ki na je na fotografiji ravno prav osvetljeno in zasede 10x10 pixlov. Če podvojimo goriščno razdaljo, bo podvojena tudi povečava in bo naše telo zassedlo 20x20 pixlov, torej štirikrat večjo površino. Če hočemo, da je še vedno ravno prav osvetljeno, mora priti skozi objektiv štirikrat več svetlobe. Da bi prišlo štirikrat več svetlobe, mora biti odprtina objektiva dvakrat večja. Torej, da bi imeli enako osvetlitev, mora biti pri dvakrat večji goriščni razdalji tudi odprtina dvakrat večja. Drugače povedano, dokler je razmerje med odprtino in goriščnico konstantno, je svetlobna moč konstantna in jo zato lahko tudi na ta način definiramo.

 

 

 

Nekateri definirajo svetlobno moč kot inverzno vrednost te, ki smo jo definirali mi. Vendar je precej čudno, da je svetlobna moč 2.8 večja od svetlobne moči 4. Zato raje vidim, da ima nek objektiv svetlobno moč 1/2.8, drugi pa 1/4, tako je jasno, da je prvi svetlejši. Inverzni vrednosti naše svetlobne moči raje rečem zaslonka (čeprav je zaslonka nekaj bistveno manj abstraknega).

 

Če bi pri isti goriščnici podvojili odprtino in tako podvojili tudi svetlobno moč, bi prišlo noter štirikrat več svetlobe na istih 10x10 pixlov. Torej količina svetlobe, ki pride skozi objektiv, dejansko raste s kvadratom svetlobne moči. Zato bi raje videl, da bi bila svetlobna moč definirana kot koren tega razmerja. S to težavo se srečujemo takrat, ko moramo dvakratni spremembi zaslonke narediti tudi štirikratno spremembo časa. To prinese cel kup komplikacij pri računanju osvetlitve, ampak zdaj je verjetno prepozno, da bi se to spremenilo.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com