Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta

14.01.2012 11:26

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si


Kako ujeti ostro fotografijo hitro premikajočega motiva?

V članku »Težave s fotografsko opremo / Avtomatsko ostrenje (AF)«, sem opisal delovanje in uporabo avtomatskega ostrenja v praksi. V večini primerov izkoriščamo način ostrenja z enojnim delovanjem. Na Canon kamerah ga imenujejo »OneShot«, drugih kot »AF-S (Single)«. Ta način ostrenja deluje tako, da ko pritisnemo prožilec do polovice, kamera izostri preko aktivne točke in ne spremeni, ali da možnosti nove izostritve, dokler ne prožimo posnetka ali ne spustimo prožilec.
Ta način ostrenja izkoriščamo predvsem takrat, ko je motiv nepremičen, ali se premika zelo počasi.


Fotograf lahko sam izbira kateri način ostrenja bo izbral.

 

AI Servo ali AF-C (Continuous)

Kadar fotografiramo hitro premikajoče motive z enim ali več posnetkov v sekundi, lahko uporabimo drugačen način ostrenja. Na Canon kamerah boste opazili napis »AI Servo«, drugih »AF-C (Continuous)«. Tudi nekatere kompaktne kamere imajo ta način ostrenja, le da je pri večini treba to nastavitev poiskati preko menija. Tako pri kompaktnih kot kamerah DSLR se pri večini avtomatsko vklopi AF-C način ostrenja, če uporabimo slikovni program za šport, otroci, živali. Torej povsod tam, kjer se lahko pričakuje hitro gibanje.


Pri slikovnih programih ŠPORT, OTROCI, ŽIVALI, večina fotokamer sama, avtomatsko prestavi na AF-C način ostrenja.

Pri AF-C (AI Servo) načinu ostrenja pritisnemo prožilec do polovice, kamera začne ostriti, vendar se ostritev ne zaklene kot v načinu »One Shot, (AF-S) Single«. Objektiv v načinu AF-C (AI Servo) izostri predmet, vendar namesto blokade izostritve le ta stalno sledi predmetu, ki je na ostritveni točki. Lahko se premika predmet izostritve, ali fotograf premika kamero. Le ta bo stalno ostrila in iskala izostritev v točki ostrenja. Sprožilec lahko pritisnemo kadarkoli, četudi predmet posnetka še ni izostren, ali se je izostritev izgubila.
Način ostrenja s sledenjem (AF-C / AI Servo) je zelo dobrodošel v športni fotografiji, pri portretih, otrocih, pticah v letu..., torej povsod tam kjer lahko pričakujemo hitre spremembe oddaljenosti od objektiva.
Ker pa ima tudi avtomatsko ostrenje (AF) svojo logiko delovanja, ki vedno ne ostri ali ne more tako hitro ostriti kot si želi fotograf, moramo tudi tu poznati zmožnosti njegovega delovanja.
Če nam večina kamer v osnovnih nastavitvah (razen če prestavimo nastavitev v meniju) v načinu »AF-S / One Shot« ne pusti prožiti kadar ostritev ni potrjena, v načinu »AI Servo AF-C (Continiuous)« ni tako. Većina kamer (pri nekaterih preko menija lahko izbiramo prioriteto) proži tudi, če ni izostreno tam kjer želimo. Zato moramo biti pri fotografiranju še bolj pozorni na končno kakovost posnetkov.


AF-C način ostrenja nudi v sodobnih kamerah tudi možnost sledenja z vsemi točkami. Novejši AF sistemi si ob prvi izostritvi zapomnijo barvo, motiv in ju sledijo skozi vse točke ostrenja, ves čas zajemanja slike.

 

Način delovanja ostrenja v načinu AI Servo / AF-C (Continiuous)

Po polovičnem pritisku na prožilec ter ob samem proženju kamera začenja ostriti in ostrenje deluje dokler prožilec ne spustimo. Ko kamera najde najboljši kontrast ga poizkuša obdržati kljub temu, da se objekt premakne. Obenem kamera preračuna hitrost gibanja in prestavi oddaljenost v smer premikanja motiva, saj bo ta v času proženja zaklopa že nekaj cm ali celo metrov naprej v smeri premikanja. Kamera tudi upošteva zakasnitev od proženja t.j. pritiska na prožilec, do odprtja zaklopa. Če fotografiramo s funkcijo več posnetkov v sekundi, ostrenje deluje v vsem času delovanja. Bolj natančno povedano, med posnetki se dvigne zrcalo, svetloba zopet pade na AF tipalo, ki izračuna nov položaj objekta in preko motorčka v objektivu spremeni položaj ostritve.


AF sistemi postajajo vse bolj zapleteni. Za hobi fotografijo nam pri sledenju motiva vse kamere DSLR, kot kompaktne, nudijo solidno sledenje in ostrenje motiva. Noben danes še tako sofisticirani AF sistem pa ni popolen.

 

Nasveti za AI Servo / AF-C ostrenje

- Bolj svetlobno močan objektiv imamo, bolj natančno in hitrejše bo ostrenje z vašo fotokamero.
- Za ostrenje lahko izberemo eno ali več ostritvenih točk. Izbor je na fotografu, zmožnosti posamezne kamere in poznavanju le te.
- Novejše kamere iz višjih razredov omogočajo izbiro glavne točke in za pomoč še sosednje točke, ali tri dimenzionalno izbiro ostritve z možnostjo barvnega razpoznavanja motiva.
- V delovanju s samo eno točko ostrenja se nam lahko hitro zgodi, da izgubimo kontakt z motivom ali kontrastom na njem.
- Če izberemo za delovanje vse ostritvene točke, lahko kamera v katerikoli fazi zajema, za izostritev vzame drug objekt. Nekatere kamere višjih razredov imajo možnost izbire hitrosti prevzemanja objekta.
- V AF-C (AI Servo) načinu delovanja ni zvočnega signala za potrditev izostritve, prav tako ne svetlobnega signala v iskalu.
- Ob preveliki hitrosti premikajočega se objekta lahko kamera izgubi kontrolo, zavrti ostrenje v napačno smer, išče se izostritev in med tem časom bodo posnetki neostri.
- Tudi slabi svetlobni pogoji ali nekontrastni del motiva močno vpliva na pravilno izostritev kot na njeno hitrost.


Pri kompaktnih in vstopnih kamerah DSLR, je treba nastavitev poiskati preko menija.


Canon kamere DSLR imenujejo funkcijo AI SERVO. Ostali AF-C, skrajšano boste na gumbih lahko opazili samo črko C. Na novejših Nikon kamerah DSLR ni več klasičnega gumba za izbiro izostritve. Sedaj nastavitev ozbiramo preko pritiska na gumb in vrtljivega gumba na zgornjem delu kamere.


Ko kamera sledi objektu, lahko izostritev zmoti drug objekt, ki je prišel na določeno/e ostritveno/e točko/e.


Pri kamerah višjih razredov lahko določimo kako hitro se kamera odloči prevzeti drug objekt, ki je prišel na osnovno točko/e izostritve.


V najnovejši profesionalni kameri so že prednastavljene možnosti za sledenje določenih motivov. Seveda ima fotograf še vedno možnost ročne kontrole.

 

Dobro je vedeti!

Noben AF sistem ni popoln, pa če nam proizvajalec v predstavitvenih člankih še tako predstavljajo njegovo superiornost. Zato se mora vsak fotograf kar najbolje spoznati z vsemi možnostmi ostrenja.
V današnjih fotokamerah višjega razreda so nastavitve in izbire najboljšega načina ostrenja postale že zapletena zgodba. Preko menija je vse več možnosti izbire, ki pa zopet prinašajo uspeh samo v ozkem področju delovanja za posamezne fotografske izzive. Torej je na posameznem fotografu, da se spozna z vsemi nastavitvami in si za svoj način dela izbere kar najboljšo.
Za hobi uporabo, pa bo klasični način »AI Servo / AF-C (Continiuous)« še vedno povsem dobra izbira.

 

Delovanje kontinuiranega ostrenja (AI Servo / AF-C) v praksi

Pri ostrenju je najbolj pomembno, da se osredotočimo na kontrast. Če je motiv tonsko enak, je bolje za izostritev izbrati širše področje točk. Vse kamere omogočajo ostriti s samo eno točko, kar omogoča večjo natančnost, oziroma z vsemi točkami, kar omogoča lažje ostrenje v določenih tonsko manj izraženih motivih. Kamere višjih razredov omogočajo nastavitev ostrenja v posameznih sklopih točk, ali poudarek na eni točki in s pomočjo sosednjih točk. V navodilih vaše kamere imate razložene možnosti izbire. Več o ostrenju z eno ali več točkami je že razloženo v članku »Težave s fotografsko opremo / Avtomatsko ostrenje (AF)«.


Kamere nudijo možnost izbire delovanja preko ene ali več točk ostrenja.


Ena izmed možnih izbir širine polje ostrenja.

 


 

Primer sledenja v načinu »AI Servo / AF-C (Continiuous)«

V tem primeru sem izbral kamero Canon EOS 5 MkII in objektiv EF 70-200mm. Kamera glede ostrenja kot proženja ni znana kot hitra, reporterska. Zato je primer zelo primerljiv kot bi uporabljali kamere hobi razreda. Za izostritev je uporabljena samo sredinska AF točka, preko katere je bil spremljan motiv v celotnem času snemanja.

Pri zgornjem motivu je glavni objekt svetel, z zadovoljivim kontrastom in dovolj nemotečim ozadjem. Zato je lahko sledenje enostavno tudi za kamere pri katerih AF sistem ni vrhunski.
Spodnji motiv je bil posnet s kamero Nikon D3s, katera slovi kot kamera z enim od najboljših AF sistemom in možnostjo 3D slednja motiva ter hitrim objektivom AF-S 70-200mm. Kamera ob izostritvi razpozna tako obliko motiva, kot barvo. Ob prvem posnetku je glavni premikajoči motiv (sova) oster. Toda kamera je zaradi več svetlobe in različnih kontrastov v ozadju hitro izgubila natančnost. Vmes zopet našla ostrino a jo proti koncu zopet izgubila.
Kot že povedano. Noben AF sistem ni popolen in ni rečeno, da bo sledenje motiva in posledična izostritev vedno povsem natančna.

Pri spodnjem motivu je AF kamere Nikon D3s močno presenetil in pokazal svojo moč. Res, da sem nekajkrat preizkusil način delovanja AF z različnimi nastavitvami. Toda slednje želenega motiva je odlično. Še toliko bolj, ker sem želel, da kamera v ostrini sledi metalčevemu kamnu.
Na koncu sem za izostritev izbral samo eno, sredinsko točko in hitro 3D sledenje. Kljub temu, da že po nenekaj hitrih rafalnih posnetkih izostreni vrženi kamen ni bil več v točki ostrenja, ga je kamera na podlagi lastnih podatkov vseskozi sledila. Izostritev se je izgubila šele na zadnjem posnetku, ko se je kamen že ustavil in ostrina se je preusmerila na steklenico.
Naj povem še, da se je kamen zaradi svoje oblike vseskozi odbijal v vse smeri, saj po metu ni imel smeri krogle.

Klasičen primer delovanja ostrenja s sledenjem motiva. Kamera Pentax K-5D in 50-150mm. Hobi fotografi se večkrat srečajo s takimi motivi in večina kamer bo odlično opravila svojo dolžnost, slediti z ostrenjem motivu. Ne pozabite izbrati funkcijo ostrenja s sledenjem AF-C / AI Servo.

Kamera Canon EOS 7D omogoča ostrenje z možnostjo izbire različnega ločevanja točk. V tem primeru sem izbral glavno točko in pomoč pri ostrenju s sosednjimi točkami. Motiv se hitro bliža proti kameri, proti koncu se ga s kamero že sledi.
Kamere višjih razredov bodo brez težav opravile želeno nalogo, t.j. pravilno izostritev.

Za motive, kjer se vse zelo hitro odvija, kjer nimamo oporne točke glede ostrenja nam lahko dobro pomagajo samo kamere iz najvišjega razreda in objektivi z najvišjo odzivnostjo. Canon EOS 1D MkIV in EF 300mm. Za ostrenje sem izbral vse ostritvene točke. V tem primeru kamera upošteva najprej motiv v centru in najbližjega.
Problem je predvsem v tem, da objekt v trenutku vstopi v kader in ob pritisku na prožilec mora kamera v trenutku izmeriti ostritev in objektiv izostriti. Ker se motiv izredno hitro premika mora biti tudi sledenje natančno. S kamerami najvišjega razreda se da. Le fotograf mora vseskozi pozorno slediti motivu in paziti, da ne izgubi motiva. Še toliko bolj, ko se iza glavnega dela motiva (skakalca) pojavijo drugi svetlobno dobro osvetljeni elementi.

 


 

Ostrenje »AI Servo / AF-C (Continiuous)« izkoriščamo tudi takrat, ko želimo ujeti motiv v gibanju s samo enim posnetkom. S pritiskom na prožilec do polovice začne AF slediti motivu, posnetek pa ujamemo v za nas pravem trenutku.


Pritisnemo prožilec do polovice in spremljamo hitro se premikajočo ptico. Njeno premikanje gre v vse smeri, zato je hitro ostrenje izrednega pomena. Ko dobimo tisti "pravi" trenutek prožimo.


Nikon D2x, AF-S 70-200mm, AF-C


Tudi če fotografiramo živali, ki se premikajo počasi, je ostrenje s sledenjem lahko dobrodošlo.


Tudi otroci so glede gibanja nepredvidljivi. V trenutku se lahko obrnejo v drugo smer.

Divje živali se večinoma gibljejo nepredvidljivo.

 


Ko sledimo premikajočemu motivu in ga sledimo z AF-C ostrenjem, lahko samo še pazimo na odločilni trenutek.

Članek o AF ostrenju s sledenjem motiva sem pripeljal do konca. V slabih svetlobnih pogojih pa je ta način ostrenja pogojno zadovoljiv in večkrat se lahko zgodi, da posnetki ne bodo ostri. Slaba svetloba pripomore, da se izgubijo kontrasti in dobro ostrenje je skoraj nemogoče. V takih primerih raje poizkusiti s kalsičnim enojnim ostrenjem One Shot / AF Single.

Več o avtomatskem ostrenju v praksi v članku 
Težave s fotografsko opremo / Avtomatsko ostrenje (AF)

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 

 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com