Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

Canon EOS 350D / Test

Avtor:Matjaž Intihar
27.04.2005 19:57
Stran:

 

V letošnjem letu se pričakuje več kot 400% porast prodaje digitalnih zrcalno refleksnih kamer. In kdo drug kot Canon je že na začetku leta pokazal kamero, ki bo najbolj dvignila prodajne številke.

Že v avgustu leta 2003 so pri Canon predstavili EOS 300D. Digitalno SLR kamero, ki je zaradi sprejemljive cene že bila namenjena širšemu krogu fotografov. Predstavniki podjetja so jo primerjali z analogno predhodnico Canon AE-1, prvo foto kamero, ki jo je krmilil procesor in ki je bila pred skoraj 30 leti daleč najbolje prodajana SLR kamera. Canon je vedno dobro vedel kaj si trg želi in mu je to znal tudi ponuditi.

Tako je bila od začetka prodaje do marca 2005, EOS 300D najbolje prodajana kamera v DSLR razredu. Njena zamenjava EOS 350D pa bo vse do sedaj znane prodajne številke krepko presegla.

 

Torej, Canon EOS 350D je tista kamera, ki ponovno začenja dvigovati prodajne številke med rekordne. Je EOS 350D res zmožna tega in ali je dostojna naslednica predhodnice EOS 300D. To je bilo moje prvo vprašanje po prebranem novinarskem sporočilu ob predstavitvi kamere.

 

 

Objektiv 18 - 55mm, f/3,5-5,6 je druge generacije. Malo je oblikovno spremenjen in najbrž sedaj prirejen tipalu z višjo ločljivostjo. Na žalost ima plastični nastavek za na kamero. Fotograf, ki večkrat menja objektive s tako rešitvijo ne bo zadovoljen. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da s kovinskim nastavkom na kameri odluščite delček plastike, ki lahko nato pade na lečo objektiva, v njega ali celo v notranjost kamere.

 

Prvi vtis

 

Kameri EOS 300D sem kljub večim opisanim preizkusom na spletni strani e-fotografija.com, dodal še članek v temi Matjaževa ocena, ki je nazorno pokazal, da ta kamera še marsikaj ne zna in da zna biti z njo marsikateri kupec razočaran, če se bo brez premisleka odločil za njen nakup. EOS 300D nam je le nudila premalo uporabniških funkcij, da bi že lahko veljala kot popolna kamera za zahtevnejšega hobi fotografa.

 

Kmalu se je ugotovilo, da so kameri enostavno zaklenili nekaj uporabnih funkcij. Ruski "hekerji" pa so program popravili in kamera je pridobila na uporabniški vrednosti. Toda vseeno! EOS 300D je bila cenjena in zanimiva predvsem zaradi takrat zelo zanimive cene. Saj nihče od proizvajalcev v letu 2003 še ni ponujal DSLR kamere po primerljivi ceni. Ljubkovalni pomanjševalnici "srebrenko, plastenko", ki sta se hitro prijeli tako med zadovoljnimi uporabniki kot kritiki EOS 300D, pa sta dosti povedali o kameri in njeni uporabniški vrednosti.

 

V letu 2004 je na trg prišlo kar nekaj konkurenčnih kamer, predvsem pa so tudi drugi proizvajalci začeli svoje cene približevati EOS 300D. Tudi Canon je bil prisiljen narediti nov korak. Sprva so nižali ceno 300D, v začetku leta pa napovedali novo kamero. Tehnični podatki so v novinarskih sporočilih obljubljali mnogo več, za enak denar. In vrste novih kupcev so se že začele postavljati in večati, pa čeprav kamere še videli nismo, kaj šele preizkusili. Marsikateri trgovec je že začel zbirati prednaročila. Tudi to veliko pove, koliko fotografi zaupajo določenemu proizvajalcu.

 

 

Primerjava veliksoti med EOS 300D in EOS 350D.

 

 

Zgornja stran kamere me je oblikovno najbolj presenetila zaradi velikega in močno opaznega vrtljivega nastavitvenega gumba programov za osvetljevanje. Na slikah mi je deloval sumljivo podoben kot tisti na Sony 828. Le ta me je zelo navdušil zaradi kakovostne izdelave in odličnega občutka ob premikanju na različne nastavitve. Na EOS 350D pa razen zelo dobro vidnih srebrnih napisov na črni podlagi tega občutka nisem dobil. Vseeno pa kameri veliko bolj pristoji kot če bi bil podoben tistemu iz EOS 300D ali EOS 20D.

 

 

Po višini ni bistvene razlike. Se pa pri novi kameri EOS 350D, bliskavica dvigne višje.

 

 

Na zunaj razen oblikovnih razlik in predvsem velikosti, niti ne opazimo, da ima nova kamera veliko več tehničnih prednosti.

 

Pričakovanje prvih kamer EOS 350D za resen preizkus je bilo veliko. Tako na moji strani, kot na strani kupcev. Ko pa sem kamero končno lahko prijel v roke, sem takoj dobil občutek krepko višje vrednosti kot nam jo je ponujala EOS 300D. Predvsem majhno, črno matirano plastično ohišje meni osebno deluje veliko bolj vizualno zanimivo, kot pa srebrni, veliki in okorno oblikovani EOS 300D. Toda oblika kot barva je stvar okusa in predvsem nič ne povesta o kakovosti kamere. Zato sem zapisal, da mi je z EOS 350D prvi vtis v roki "meni osebno" deloval bolje.

 

Canon EOS 350D

 

Ko kamero primemo v roke nas preseneti njena izredna kompaktnost. Še toliko bolj, ker pri Canon SLR kamerah majhnost nikoli ni bila izražena ali celo njihov primarni cilj. Ohišje ima dimenzije samo 126.5 x 94.2 x 64mm. In je samo nekaj mm večja od trenutno najmanjše DSLR kamere Pentax *ist Ds. Kljub solidno velikemu držalu na prednji strani, pa se je sprva kar težko privaditi držati v roki tako majhno kamero. Mislim pa, da si bo večina bolj popotno usmerjenih fotografov takoj ob pogledu na kamero zelo enotna v oceni, da je to zelo primerna kamera za njih. Še toliko bolj zaradi teže samo 540g skupaj z baterijo. *ist Ds ima kar 605g.

 

Malo podrobnejši pregled ohišja pa nam pove še več. Kamera nam zaradi temnega matiranega ohišja (v Sloveniji na voljo samo ta izvedba) izgleda bolj profesionalno. Bežen pogled na njo nam da misliti, da je EOS 350D že po kakovosti ohišja primerljiva s krepko dražjimi kamerami. Toda kmalu sledi realnost in spoznanje, da kamera sodi v razred, kjer je postavljena tudi njena cena. Linije na kameri so še vedno grobo obdelane, na matirani trdi plastiki pa se hitro poznajo vsa bližnja srečanja z mehkimi nohti. Vendar pa vse narejene raze brez težav očistimo.

 

 

Ohišje ima dimenzije samo 126.5 x 94.2 x 64mm. In je samo nekaj mm večja od trenutno najmanjše DSLR kamere Pentax *ist Ds.

 

Ko iz ohišja na prednji strani kamere, odvijemo pokrovček kjer je navoj za objektiv, se nam odprtina zdi nenormalno velika. Kamera je majhnih dimenzij, zato deluje srebrni okvir navoja še toliko večji. Kamera je prirejena za APS-C (22,2 x 14,8mm) velikost tipal in zato so na pogled notranji vidni deli, predvsem zrcalo, naproti odprtini izredno majhni.

Ostali gumbi in funkcije na prednji strani kamere pa so že dobro znani. Na desni so večji prednji gumb za sprostitev in možnost menjave objektiva, pod njim je gumb za pregled globinske ostrine in ob uporabi zunanje dodatne bliskavice vklop podaljšanega bliska (2 sekundi za pogled na motiv in predvsem oceno senc), zgornji gumb pa nam omogoči ročni dvig vgrajene bliskavice.

 

Na levi strani od objektiva je manjša bela lučka. Sprva sem pomislil, da nam lahko njena svetloba pomaga ostriti v slabših svetlobnih pogojih. Nekatere EOS kamere nam to omogočajo. Pa nam ta lučka služi samo kot svetlobno opozorilo pri uporabi samosprožilca. Na prednji zgornji strani ročaja pa imamo še rdečo prozorno plastiko. Za njo je sprejemnik IR daljinskega prožilca.

 

 

Zgornji del kamere nam nudi velik in zelo uporaben vrtljiv gumb za izbiro nastavitve načina zajema slike.

 

Zgornja stran kamere me je oblikovno najbolj presenetila zaradi velikega in močno opaznega vrtljivega nastavitvenega gumba programov za osvetljevanje. Na slikah mi je deloval sumljivo podoben kot tisti na Sony 828. Le ta me je zelo navdušil zaradi kakovostne izdelave in odličnega občutka ob premikanju na različne nastavitve. Na EOS 350D pa razen zelo dobro vidnih srebrnih napisov na črni podlagi tega občutka nisem dobil. Vseeno pa kameri veliko bolj pristoji kot če bi bil podoben tistemu iz EOS 300D ali EOS 20D. Levo od vrtljivega programskega nastavitvenega gumba imamo nastavek za dodatno bliskavico in pod njim vgrajeno bliskavico. Desno ob vrtljivem gumbu je stikalo za vklop in izklop kamere. Položaj stikala kot njegovo delovanje sta me v popolnosti zadovoljila. Na zgornjem delu držala pa imamo vrtljivo kolo za nastavitev in premik raznih funkcij, ter prožilec. Tako prednji, kot zgornji del kamere sta pregledna in z dobro postavljenimi gumbi za premik med funkcijami.

 

 

Baterija je manjša kot je bila v EOS 300D. Vendar pa so očitno močno zmanjšali porabo energije in nam omogoča vsaj 600 posnetkov ob normalni uporabi kamere.

 

 

EOS 350D nam omogoča uporabo objektivov EF-S, prirejenih za manjša APS-C tipala.

 

Prav tako so pregledne leva, desna in spodnja stran kamere. Na levi strani imamo za gumastim zatičem nastavke za video izhod, daljinski žični prožilec in USB 2.0 izhod.

 

Desna stran ima samo vratca za katerimi je odprtina za CF pomnilno kartico. Na spodnjem delu je gumb s katerim izvržemo kartico iz reže. V primeru, da imate tako kartico, ki gre težko iz ležišča, še enkrat pritisnite gumb in kartica bo šla ven do te mere, da jo boste enostavno prijeli s prsti in jo vzeli ven.

 

Spodnji del kamere pa nam nudi kovinski navoj za stojalo in vratca za katerimi je ležišče za baterijo. Zaradi majhnosti kamere so se pri EOS 350D odločili za manjšo baterijo kot smo jo bili do sedaj vajeni pri kamerah serije G in amaterskih EOS modelov (BP-511). Po eni strani nič kaj prijazno do uporabnikov teh kamer.

 

Vendar pa je kamera sedaj mnogo bolj varčna z energijo in nam tudi baterija, ki jo poznamo že iz serije S, NB-2LH zdrži več kot večja in močnejša iz kamere EOS 300D.

 

 

Tudi EOS 350D ima na zadnjem delu kamere, še vedno nekaj rešitev glede nastvitvenih gumbov prenešenih iz kompaktnih kamer. EOS 350D je le vez med kompaktnimi in DSLR kamerami.

 

Zadnji del kamere pa je poln informacij in gumbov, predvsem zaradi dejstva da je kamera majhna in so vse informacije ter gumbi bolj skupaj. Kot drugo pa zaradi LCD zaslona z informacijami o načinu zajema posnetka, ki je pri tej kameri nad TFT zaslonom in ker kamera tudi nima vrtljivega kolesa za premik med nastavitvami ampak od kompaktnih kamer znane usmerjevalne gumbe v krogu in v centru gumb za potrditev nastavitev.

 

Najbolj dominantna sta manjši LCD zaslon in 1,8 palčni TFT zaslon. Zgornji LCD nam nudi informacije o času osvetlitve, zaslonki, korekturi bele barve, korekciji osvetlitve, številu posnetkov, načinu merjenja svetlobe, stanju baterije, uporabi C.Fn (lastnih nastavitev) ločljivosti in kompresiji ter o načinu ostrenja. Spodnji TFT pa nam prikaže sliko po zajemu informacije o njej in nastavitvah kamere ter informacije, katere nam kamera nudi preko menija.

 

Levo od zaslonov imamo pet gumbov za vklop funkcije MENU, informaciji o nastavitvah in načinu zajema slike, preskoka med fotografijami med pregledom fotografij, vklop pregleda posnetih fotografij in zadnji za izbris slike. Desno od zaslona pa je osem gumbov. Prvi zgornji gumb služi za vklop premika zaslonke v M funkciji in za premik korekcije osvetlitve. Drugi za vklop samosprožilca in daljinskega prožilca ter za zajem fotografij z večimi (tremi) posnetki v sekundi. Tretji gumb nam služi za osvetlitev LCD zaslona, kar nam prav pride pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih in v funkciji pregleda slike za DPOF prenos slik direktno v tiskalnik. Nato pa si v krogu sledijo štirje gumbi za premik določenih funkcij v vse štiri smeri, za prenastavitev občutljivosti ISO, AF načina delovanja, korekture bele barve in načina merjenja svetlobe.

 

Srednji gumb SET pa služi za potrditev spremembe določenih funkcij.

Na desni zgornji strani pa sta še za palec lahko dosegljiva gumba za zaklenitev izmerjene osvetlitve, premika točke ostrenja na eno (vse) izmed sedmih točk ali za povečavo in pomanjšavo slike pri njenem pregledu. Sliko si lahko povečamo kar za 10X. Tako lahko že na TFT zaslonu kakovostno ocenimo ostrino posnetka.

Seveda pa ne gre pozabiti na iskalo in desno nad njim gumb za nastavitev dioptrije.

 

 

Levo od zaslonov imamo pet gumbov za vklop funkcije MENU, informaciji o nastavitvah in načinu zajema slike, preskoka med fotografijami med pregledom fotografij, vklop pregleda posnetih fotografij in zadnji za izbris slike.

 

 

Desno od zaslona pa je osem gumbov. Prvi zgornji gumb služi za vklop premika zaslonke v M funkciji in za premik korekcije osvetlitve. Drugi za vklop samosprožilca in daljinskega prožilca ter za zajem fotografij z večimi (tremi) posnetki v sekundi. Tretji gumb nam služi za osvetlitev LCD zaslona, kar nam prav pride pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih in v funkciji pregleda slike za DPOF prenos slik direktno v tiskalnik. Nato pa si v krogu sledijo štirje gumbi za premik določenih funkcij v vse štiri smeri, za prenastavitev občutljivosti ISO, AF načina delovanja, korekture bele barve in načina merjenja svetlobe. Srednji gumb SET pa služi za potrditev spremembe določenih funkcij.

 

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com