Naročite se na enovice

 http://www.cyberstudio.si/
http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.e-fotografija.si/fotopotepi,1483.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587

Efekt rdečih oči / Oko in bliskavica

Avtor:Matjaž Intihar
20.10.2006 17:20
Navidezna preprostost delovanja s kamero in takojšen pregled fotografij na zaslonu kamere sta mnogim družinskim fotografom namesto lažjega fotografiranja prinesla pravo prekletstvo. Vse več fotografov je s svojimi digitalnimi fotokamerami nezadovoljnih. Težavam ni ne konca ne kraja. Slike na papirju so slabe kakovosti, ni pravih barv, zasloni sploh ne prikažejo realnih slik, digitalne kamere SLR so še slabše od kompaktnih, avtomatika sploh ne deluje pravilno in, poglej čudo nesrečno, ni datuma na slikah, portreti imajo rdeče oči... Naj vam digitalna foto kamera ne vzame volje do fotografiranja. Spoznajte kamero kot tehniko obdelave slike in kakovostna fotografija ne bo le večna želja.

 

Učinek rdečih oči

Človeško oko fotografi radi primerjamo z objektivom. Digitalizacija je v fotografiji privedla do še večje primerljivosti objektiva z lečami (s prednjim delom očesa, z lečo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mrežnico ali retino), prenosom podatkov (z optičnim živcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v možganih, z našim psihološkim pojmovanjem slike). V celotnem procesu je veliko odvisno od pravilnosti delovanja objektiva (napake leče), prenosa podatkov (po optičnem živcu) ter seveda razumevanja, kaj vidimo ob prihodu podatkov v naš center za vid (možgane).

 

Digitalizacija je v fotografiji privedla do še večje primerljivosti objektiva z lečami (s prednjim delom očesa, z lečo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mrežnico ali retino), prenosom podatkov (z optičnim živcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v možganih, z našim psihološkim pojmovanjem slike).

 

V knjigo e-Fotografija (2001) sem že vključil poglavje o psihološkem vidiku videnja barv. Razložil sem, da je od našega pravilnega videnja in predvsem razumevanja barv odvisno, kaj in kako vidimo ter kateri so detajli motiva v fotografskem smislu. To nam da vedeti, da v fotografiji ni meril pri določanju kakovosti, kot jih poznamo v tehničnih vejah izpisa fotografije. Oziroma tehničnega merjenja niti ne moremo narediti. Fotografija iz fotokamere nam je lahko samo všeč ali pa ne. Lahko da ima druga oseba povsem drugačno mnenje o kakovosti slike, pa naj bo to zaradi zajetega motiva ali pa tehnične kakovosti. Za vse razlike med nami pa v celoti poskrbi oko z vsemi svojimi lastnostmi ter s centrom za v vid v možganih, ki poskrbi za procesiranje in pozneje dojemanje slike. Da pa je vse glede privlačnosti slike še bolj zapleteno, lahko rečemo, da povsem osebno psihološko dojemanje, ki je močno povezano z našim razvojem že od otroštva, poskrbi za končno, povsem osebno oceno.

Torej sta naše oko in procesiranje v centru za vid s povsem osebno noto dojemanja videnega v fotografiji zelo močna dejavnika, brez katerih ni pogleda na fotografijo in njenega dojemanja. Oko pa ima vrsto napak, ki jih poznamo že iz poznavanja optike. Astigmatizem, neostrina, zaslepljenost, koma ipd. so napake, ki jih bomo prepoznali tudi na objektivih, saj se tudi tam dogaja, da se od objektiva zahteva samo vrhunski zapis brez napak.

 

 

Če je v abientu dovolj svetlobe, naj bo naravna ali umetna do efekta rdečih oči ne bo prišlo.

 

Oko pa ima za fotografa še eno veliko napako. V normalnem pogledu na motiv se naša zaslonka (zenica ali iris), ki je pred lečo v očesu, zadovoljivo hitro zapira in odpira glede na svetlobne pogoje. Ko pa fotograf pri fotografiranju osebe v slabših svetlobnih pogojih uporabi dodatni izvor svetlobe (bliskavico), je hitrost močne svetlobe iz bliskavice (300.000 km/sek.) prehitra, da bi se naša zaslonka (iris) sploh odzvala in se v nekaj tisočinkah sekunde zaprla. In zakaj ni reakcije? Močnejši tok svetlobe gre najprej skozi odprto zenico (iris), šele nato na mrežnico (retino) in z nje po živcu v naš center za vid, ki pošlje podatke nazaj, da se očesna zaslonka (iris) zapre. Torej imamo v primeru, ko smo v prostoru z malo svetlobe, in da sploh lahko dojemamo okolico, močno odprto očesno zaslonko (iris). Tako imamo ob trenutnem vpadu močnega hitrega svetlobnega toka iz bliskavice, ki traja pribl. 1/10.000 sek., še vedno v celoti odprto zenico (iris). Ta se zapre šele, ko je bliska že konec. Naredite preizkus pred ogledalom. Imejte samo toliko svetlobe, da še vidite svoje oko oziroma odprtost zenice. Nato prižgite luč. In videli boste, kako zelo počasi se zenica (iris) odziva in zapira.

 

Kadar fotografiramo osebe s svetlimi očmi bo do efekta rdečih oči prišlo še hitreje.

 

Kadar fotografiramo portret pri dnevni svetlobi uporabimo bliskavico za doosvetlitev delov v senci. V tem primeru zaradi zaprtih zenic ne prihaja do efekta.

 

Kadar fotografirate ponoči brez visoko dvignjene dodatne bliskavice ne bo šlo. Kompaktne kamere pa nam bodo hitro zapisale rdeče pike.

 

Vgrajene bliskavice na kameri pa so zelo blizu optični osi objektiva. Zato je odbita svetloba od očesne mrežnice (retine) in iz odprtega očesa neposredno prenesena na tipalo. Močna odbita svetloba iz mrežnice pa ni bela kot iz bliskavice, ampak je bil del svetlobnega spektra ob stiku z mrežnico ujet (absorbiran), in slika nam pokaže učinek rdečih oči.

Zakaj? Mrežnica (retina) je prekrvavljena prek tankih žilic. Če s svetlobo žarnice posvetite v očesno ozadje (mrežnico, retino), se odbije svetloba, ki, če jo s povečevalnim steklom povečamo, pokaže temno oranžno svetlobo. Tisti, ki so že pogledali notranjost našega očesa na tak način, pravijo, da vidimo svetlečo oblo neznanega planeta. In tako se bela svetloba iz bliskavice vrne kot rdeča svetloba in procesiranje podatkov iz tipala jo kot tako prenese tudi na zaslon.
 

Kljub predbliskom pa je pri kompaktni kameri prišlo do efekta rdečih oči. Treba bo uporabiti program za odstranjevanje efkekta.

 

Tudi če ne gledate direktno v kamero bo odboj svetlobe iz notranjosti očesa prenesel obarvano svetlobo.

 

V foto kameri pred fotografiranjem v temnih prostorih vklopite bliskavico v način delovanja predbliska ali doosvetlitve, če kamera uporablja majhno lučko za doosvetlitev.

 

In smo tu, pri jezi fotografa nad fotokamero

Učinek rdečih oči se torej pojavi, kadar se močna neposredna bela svetloba iz bliskavice, ki je skoraj pri vseh kompaktnih kamerah zelo blizu optični osi objektiva, vrne skozi objektiv na tipalo. Takrat se vrnjen rdeč barvni spekter (drugi so v stiku z retino absorbirani) pokaže tudi na fotografiji.

Že do zdaj zapisani podatki nam nakažejo prve rešitve. Oko (natančneje iris oz. zaslonka očesa) ne sme biti močno odprto, kar pomeni, da mora že pred bliskom več svetlobe padati v oko, da center za vid zapre iris še pred proženjem in bo učinek rdečih oči izničen. Oziroma, svetloba, ki bo padla v odprto oko, ne sme biti v enaki optični ravni, kot je center objektiva, in ostra neposredna svetloba ne bo zarisala kontrastnih dobro vidnih rdečih pik.

 

Večina kamer nam omogoča preko dodatnega izvora svetlobe ali predbliskov izničiti efekt rdečih oči. Ob močni direktni svetlobi se nam zenica skrči in do efekta rdečih oči ne bo prišlo tako kmalu. Res pa je, da smo v takem načinu fotografiranja opaženi.

 

Že bližnja svetloba sveče poskrbi, da se bodo zenice zaprle v zadostni meri.

 

Ob uporabi dodatne bliskavice, ki je zadovoljivo visoko dvignjena nad kamero do efekta rdečih oči ne bo prišlo.

 

V najbolj kritičnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo še višje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejše kamere pa že omogočajo brezvrvično proženje bliskavice.

 

Fotografi poznamo za izničenje učinka rdečih oči več rešitev. Dve sta vam znani že iz navodil za uporabo kamere. Precej proizvajalcev opiše težave in rešitve zanje.

Če je mogoče, naj bo v prostoru več svetlobe, torej prižgite dodatne luči, da se bo zenica bolj zaprla. Oseba naj gleda neposredno v izvor svetlobe. To pa ne pomeni, da mora gledati v stropno luč, medtem ko jo fotografirate. Poizkusite najti kak izvor svetlobe za svojim hrbtom.

Druga možnost je, da si pomagamo z dodatno osvetlitvijo portreta prek kamere. Vse današnje sodobne kamere v funkciji delovanja z bliskavico nudijo možnost vklopa dodatne doosvetlitve ali predbliska. Če je le mogoče, naj oseba gleda v lučko ali predblisk za doosvetlitev, ki posledično povzroči zaprtje zenice pred glavnim bliskom.

Dodatna rešitev je lahko tudi dvig občutljivosti tipala prek nastavitev v kameri, in dodatne svetlobe bliskavice niti potrebovali ne bomo. Prav tako lahko izkoristimo objektive z večjo svetlobno močjo ali daljši čas osvetlitve.

Naprednejši fotografi pa dobro vedo, da se v prostorih z malo svetlobe pri fotografiranju oseb nikoli ne uporablja bliskavica, ki je vgrajena v kameri. Ti fotografi (če je sploh potrebno, saj je svetloba bliskavice zaradi frontalnega osvetljevanja ena izmed najmanj uporabnih) si pomagajo z dodatnimi bliskavicami, ki so veliko bolj odmaknjene od optične osi objektiva. (Ni malo »novodobnih« fotografov, ki se čudijo, da kamere za nekaj tisoč evrov nimajo že bliskavice). Teorija govori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1/20 oddaljenosti motiva od kamere. Če fotografirate portret, ki je oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm. Večina današnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljeno od optične osi manj kot 5 cm. Tako že vemo, da se z manjšimi kompaktnimi kamerami težko izognemo učinku. Kamere z daljšimi goriščnicami sicer omogočajo dvig bliskavice nekaj centimetrov nad kamero. Toda z njimi lahko fotografiramo portret tudi s treh ali štirih metrov oddaljenosti, bliskavica pa bi morala biti dvignjena nad optično osjo objektiva pri štirih metrih vsaj 20 cm.

Naslednja možna rešitev je obračanje glave izvora svetlobe (kar omogočajo dodatne bliskavice), da dosežemo odboj svetlobe od sten ali stropa in s tem posledično še večji kot vpada in predvsem močno razpršeno (ne neposredno) svetlobo v oko.

V najbolj kritičnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo še višje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejše kamere pa že omogočajo brezvrvično proženje bliskavice.

Če boste upoštevali opisane nasvete, se na vaših fotografijah ne bo tako hitro pojavil učinek rdečih oči.

 

 

Pri kompaktnih kamerah je bliskavica preblizu optični osi objektiva.

 

Zato je treba pri teh kamerah v temnejših prostorih uporabiti možnost doosvetlitve ali predbliska bliskavice.

 

Tudi nekatere kompaktne kamere nam omogočajo dodati dodatne bliskavice. Uporabite jih če fotografirate portret v slabih svetlobnih pogojih.

 

Še najlaže se rešimo efekta rdečih oči, če poskrbimo za odbito svetlobo. La ta je že tako razpršena, da bo tudi v popolni temi zelo redko prišlo do efekta rdečih oči.

 

Mala vgrajena bliskavica je samo nekaj cm oddaljena od optične osi objektiva. vgrajena pa skoraj 10cm. Z njo smo skoraj v vseh primerih rešeni težav efekta rdečih oči.

 

SLR kamere nam omogočajo dodati dodatno bliskavico, ki je zaradi višine nekaj cm nad vgrajeno.

 

Z visoko postavljeno bliskavico in odbojem svetlobe poskrbimo da bo tudi bližnji portret brez efekta rdečih oči. (slika spodaj)

 

Ker pa je portret zelo blizu, bliskavica pa visoko postavljena, je spodnji del obraza ostal brez svetlobe bliskavice.

 

Odbojnik si lahko naredite tudi iz belega kartona in ga z elastiko pritrdite na bliskavico. Tudi v temnejših prostorih boste rešeni težav odboja svetlobe iz očesa. (slika spodaj)

 

 

Ko je bliskavica preblizu optične osi objektiva bodo težave odboja svetlobe hitro tu.

 

Večne težave fotografov so sedaj lažje rešljive. Tudi če je do efekta že prišlo... (Foto: Črt Butul)

 

... ga s pomočjo računalniškega programa ali programov v nekaterih kamerah avtomatsko izločite.

 

Še ne dolgo let nazaj smo takole popravljali rdeče pike na naših portretih. Svetlo modra pika je poskrbela za temno sive oči. Če ni bilo na voljo teh specialnih pik, pa je tudi navaden "Letraset", če se ga še dobi povsem dober.

 

Od napake, preko popravka efekta s programom v foto kameri in spodaj popravek v računalniškem programu.

 

Program v kameri deluje z enostavnimi algoritmi in pri velikih povečavah lahko opazimo napake pri zapolnitvi rdeče barve (sredina). S pomočjo filtrov v računalniškem programu kakovostneje izničimo efekt rdečih oči (spodaj).

 

Izrez zgornje fotografije, kjer še lažje opazimo kako filter v kameri deluje z manjšo natančnostjo kot filter v računalniškem programu. Vendar bomo te razlike opazili samo v večjih povečavah. Za manjše povečave je popravek preko kamere več kot zadovoljiv. Seveda, če nam program v kameri najde dve rdeči piki na pravem mestu.

 

Ker pa ne obstajajo zakonitosti o svetlobnih pogojih v ambientu ali o kotu vpada svetlobe, da preprečimo ta učinek, se je treba zavedati, da moramo včasih na fotografijah tudi pozneje popraviti zajete rdeče oči. Še tako znanemu in izkušenemu profesionalnemu fotografu se bo ob uporabi bliskavice na kameri na sliki hitro pokazal učinek rdečih oči. Zato brez popravka z računalniškimi programi ne gre.

Poznamo tri načine reševanja in več njihovih izvedenk. Prvi način je že možnost popravka s programom v kameri. Druga možnost je v računalniškem programu. Tretja možnost pa je, da prepustite popravek kar fotolaborantu, saj sodobni fotolaboratorijski stroji že samodejno iščejo in odpravljajo učinek rdečih oči.

Samodejni popravek učinka prek kamere po posnetku omogočajo HP, Nikon in Pentax. Na fotokamerah HP in Pentax po ogledu slike na zaslonu TFT morate pritisniti funkcijo Remove Red Eyes, in kamera v večini primerov najde rdeče pikice. Nikon pa omogoča, da to funkcijo (Red Eye Fix) vklopimo kar samodejno, in kamera že med procesiranjem slike najde in izniči učinek. Oba načina pa seveda nista stoodstotna. Lahko se zgodi, da se temno sivo obarva celo rdeč gumb na vaši srajci.

 

 

 

 

V računalniškem programu poiščete okno "Red Eye..." in se z miško sprehodite preko rdečih pik. Pri nekaterih programih morate narediti krog okoli pik, pri drugih pa s čopičem pobarvati rdeče pike in program poskrbi, da se v temno barvo spremeni samo rdeč odtenek.

 

 

Zato je bolje, da učinek popravite v računalniškem programu, če imate to možnost. Tako vsi programi (brezplačni Picasa2 ali tisti, ki jih dobite ob nakupu fotokamere PhotoStudio, Elements, ACDsee, oziroma plačljivi PhotoShop) omogočajo preprosto in kakovostno popravljanje učinka rdečih oči.

V fotolaboratorijih pa morate povprašati, ali njihovi stroji za izdelavo fotografij imajo programsko opremo za samodejno izničevanje učinka. Če je nimajo, pa večinoma ročno popravijo napako. Tudi večina programov, prek katerih pošiljamo slike v fotolaboratorije po spletu, omogoča popravek.

Pri vseh portretih pa težave glede rdečih oči niso enake. Predvsem osebe s svetlejšimi očmi (z modrimi ali s sivimi) so zelo dovzetne za ta učinek. Njihova zenica (iris) ima manj melanina, zato je njihova zaslonka (iris) svetlejša, skozi pade veliko več svetlobe kot pri tistih, ki imajo temnejše oči (iris), in prav tako se je več odbije nazaj v kamero.

Zato je z rdečimi očmi veliko manj težav pri osebah, ki imajo rjave oči oziroma, natančneje povedano, zenico (iris). Prav tako so za učinek zelo dovzetni otroci in pri njih velikokrat dobimo večje rdeče kroge kot pri odraslih osebah. Seveda nimajo nič večje odprtine (pupile), vendar so njihove oči veliko občutljivejše, zato je ob slabši svetlobi iris bolj odprt kot pri odrasli osebi. Podobno močno odprte oči imajo tudi osebe, ki jemljejo zdravila ali drogo. Ob dolgotrajnejšem jemanju drog se tudi odzivnost zenice močno poslabša.

Pri živalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oči. Predvsem živali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobi ponoči, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne dražljaje, poseben odbojni sloj. Ta pa je lahko različnih barv. Pri domačih mačkah na primer lahko opazite učinek v modri, rumeni, zeleni ali rožnati barvi …

Pri živalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oči. (Foto: Miha Polajnar)

 

Tudi ribje oko ni imuno na odboj svetlobe. (Foto: Tjaž Ocepek)

 

Predvsem živali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobi ponoči, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne dražljaje, poseben odbojni sloj. Pri nočnih živalih opazimo močan odboj svetlobe od oči tudi v primeru ko jih obsvetlimo z avtomobilskimi lučmi. (Foto: Miha Polajnar)

 

Tudi v makro fotografiji lahko pride do efekta. (Foto: Peter Garvanović - misfits)

Tako! Prišli smo do razlage, zakaj s kamero ni prav nič narobe in kako se bomo poizkušali že v fazi fotografiranja z uporabo bliskavice v slabih svetlobnih pogojih in seveda lastnega znanja sami izogniti preveč odprti »zaslonki« očesa. Če pa se bo pojavil učinek rdečih oči, tudi vemo, da se da z nekaj kliki z miško ali pri fotolaborantu preprosto in hitro popraviti napako, ki nam jo je zagodla kamera. To zadnje pripišimo kar sebi oziroma problematičnim pogojem, v katerih smo fotografirali. To pomeni, da z vašo kamero ni nič narobe, zato se jo naučite uporabljati, predvsem pa spoznajte tiste pogoje, ki ob še tako dobri kameri ne omogočajo zajema dovolj kakovostne fotografije. Kot nekdaj s filma je treba danes tudi iz digitalne datoteke po fotografiranju sliko še dodatno popraviti. In če tega ne znate ali ne želite popraviti sami, prepustite delo drugim. Ne smete pa takoj z vso jezo odvihrati do trgovca ali na servis in razlagati, da je s kamero nekaj narobe ali da ste slabo izbrali. Današnje kamere omogočajo zelo veliko, le spoznati jih morate, tako kot nekaj praktičnih možnosti v fotografiji. Predvsem pa, kadar imate čas, poškilite v navodila. Neverjetno, koliko je v njih odgovorov in nasvetov glede prezgodnje jeze, da kamera ne dela dobrih fotografij, ter možnosti, da bodo fotografije naslednjič boljše.


 


 

 

P. S.

V naslednjem prispevku pa o umazaniji na prednji leči kamere in o prahu med lečami objektiva za fotokamero SLR. Medtem ko smo o prahu na tipalu že pisali (kdaj in koliko sploh vpliva na fotografije ter kako se ga rešimo), je prah v objektivu za »novodobnega« fotografa nekaj povsem novega. Brez panike, prosim. Na kakovost slike nekaj manjših ali večjih delcev sploh ne vpliva. Tako kot avtomobila, kadar se nabere nečistoča na notranji strani stekla, ne peljete takoj na servis, tudi objektiva za vsako figo ni treba. V večini primerov prah kot po čudežu kmalu izgine sam od sebe.

Pa mirne živce ob spoznavanju fototehnike in njenih težav! Konec koncev je pomembna samo slika kot končni izdelek. To pa se da v digitalni tehniki pripeljati do viška zadovoljstva. Saj poznate slogan e-Fotografije. »Kdor bolje goljufa, je boljši!« In digitalna tehnika omogoča zelo lahko goljufanje, kar pomeni preprosto doseganje tehnično vrhunske fotografije. Le spoznajte fotografsko tehniko in fotografijo samo!

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com