Digitalno nam v fotografski tehniki prinaša tako prednosti kot slabosti. Večina današnjih DSLR kamer ima tipalo manjše velikosti, kot je LEICA format filma, 24x36mm. S tem fotograf navidezno pridobi pri fotografiranju oddaljenih objektov, saj ima občutek, kot da je njegov objektiv pridobil na goriščni razdalji. V resnici to ni tako, je samo njegov občutek. Goriščnica ostaja enaka, le prikaz kota zajema objektiva v iskalu je manjši. Če se nam v območju daljših goriščnic ta izrez zdi kot pridobitev, pa imamo težave pri objektivih s krajšimi goriščnicami. Naš 20mm objektiv, ki nam je na filmskih kamerah odlično služil pri fotografiranju v prostorih, nam kar na enkrat zajame veliko manj. V iskalu kamere z manjšim tipalom vidimo samo toliko kot prej na filmu z objektivom goriščne razdalje 30mm. Zato nam danes že v kit izvedbah kamer z manjšimi tipali nudijo objektive goriščnic 18-55mm, ki zajamejo podoben kot, kot 28 - 80mm v filmskem formatu.

Trije predstavniki objektivov z ekstremnim širokim kotom. V ekvivalentu 35mm formata, Olympus 14mm, Canon 16mm, Tokina 18mm (Nikon), 19,2mm (Canon).

Podjetja so fotografom morala priti naproti in ponuditi objektive s krajšimi goriščnicami. Canon je na trg ponudil objektiv iz nove serije EF-S 10-22mm f/3,5-4,5, Nikon 12-24mm f/4G DX, Olympus ZUIKO DIGITAL 7-14mm f/4, Sigma 12-24mm f/4.5-5.6 EX ASP HSM, Tamron 11-18mm f/4.5-5.6 in Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX. S temi objektivi pa že lahko zajamemo kot, kot smo ga bili vajeni s kamerami LEICA formata. Od naštetih objektivov pa je samo Sigma prirejena tudi za kamere polnega LEICA formata. Vsi ostali objektivi so prirejeni samo za kamere z manjšimi tipali, torej nam zarišejo manjši krog in bi na koščku 35mm filma z njimi dobili temne robove namesto slike.

Pri teh objektivih nam direktna svetloba od njenega izvora zelo hitro pade v objektiv in doda na sliki nezaželen efekt odboja svetlobe od leč (flare).

Ekstremno širokokotni objektivi imajo velike in močno izbočene prve leče.

Olympus ZUIKO DIGITAL, 7-14mm. Olympus je edini, ki ima svoje objektive že popolnoma prirejene tipalu. Ker je tipalo dimenzij samo polovice LEICA formata, je pri njih enostavno izračunati ekvivalet 35mm razredu. 7mm je 14mm, 14mm je 28mm. Torej koti zajema so enaki kot v 35mm razredu z objektivom 14-28mm.

O preizkusu objektivov

Vedite, da je pri objektivu zelo tanka meja glede pravilne ocene kakovosti slike. Lahko gledamo ostrino slike, kontrast, vinjetiranje, barrel distorzijo, kromatsko aberacijo, odboj direktne svetlobe v lečah (flare), neostrino ozadja (boke) itd. Pri vseh pa je zelo pomembno pri kateri oddaljenosti preizkušamo, katere zaslonke uporabljamo, če uporabljamo filtre, katere, itd. Predvsem pa kako preizkušamo. V praksi, v laboratoriju, merimo s pomočjo računalniških programov, smo fotografirali pri enaki svetlobi, itd.

Včasih so med objektivi lahko opazne večje razlike. Predvsem objektivi z velikim razmerjem med najmanjšo in največjo goriščnico so lahko slabše kakovosti od tistih z manjšim razmerjem ali pa celo objektivi s fiksno goriščnico. O tem bomo brali še v drugih preizkusih objektivov, ki jih bo zaradi vse večjega dela fotografov v zrcalni refleksni svet vse več.

Olympus DIGITAL, 7mm. Lahko fotografiramo v oddaljenosti od motiva samo kakšen decimeter in bo motiv še vedno oster. Popačenje pa je že veliko.

Canon EF-S, 10mm. Popačenja so velika.

Tokina DX, 12mm. Ekstremni široki koti nam lahko služijo za povsem drugačen način prikaza motiva. Včasih je velika deformacija motiva zanimiva.

Tokina DX, 12mm. Za panoramske posnetke so ti objektivi lahko odlični. Pazite, da je na sliki tudi kakšen element v prvem planu, da slika s samo oddaljenimi predmeti ni preveč prazna.

Tokina DX, 24mm. Pri tej goriščnici je popačenje že močno manjše.

Canon EF-S, 10mm. Ekstemni široki koti nam prednji plan vedno močno povečajo. Fotografiramo samo nekaj 10cm od prednjega predmeta, pa nam na sliki deluje kot da smo od njega še močno oddaljeni.

Canon EF-S, 10mm. Pri teh objektivih se ne moremo izogniti napakam leč, oziroma odboju svetlobe od leč. Vendar smo pri teh širokokotnih objektivih takih napak vajeni in v večini primerov ne motijo.

Canon EF-S, 10mm. Objektivi so narejeni tako, da nam dajejo čimbolj linearno sliko in ne popačujejo ravnih predmetov v sodčaksto obliko (barrel distorsion). Zato pa predmete razvlečejo. Ekstremno širokokotni objektivi so zanimivi tudi za podajanje efektov.

Canon EF-S, 10mm. Motivi dobijo povsem drugačno podobo, kot da bi fotografirali z daljšimi goriščnicami.

Canon EF-S, 10mm. Tudi če ni povsem direktne sončne svetlobe, pa bomo brez sončne zaslonke na objektivu zelo hitro dobili efekt odbite svetlobe v objektivu na sliki sami. Včasih znajo biti zelo nadležni

Tokina DX, 12mm. Objektiv nam zaradi izredno širokega kota zajema zmore zajeti celoten prostor. Ker je glavni motiv dovolj oddaljen, kamera pa vodoravno z njim, so popačenja minimalna.

Tokina DX, 12mm. V primerih, ko pa fotografiramo pod drugačnimi koti, pa so popačenja velika in fotografije primerne samo za prikaz efektov ali izrazne vrednosti.

Tokina DX, 12mm. Ekstremno širokokotni objektivi niso primerni za fotografiranje ljudi (razen v posebnih primerih). Popačenja so prevelika.

Canon EF-S, 10mm. Še tako visoke stavbe so pri tako širokem kotu zajema v celoti zajete.

Canon EF-S, 22mm. Isto stojišče kot na zgornji slike, le posneto pri goriščnici 22mm (35,2mm ekv.35mm). Močno je opazna razlika pri kotu zajema motiva. Naši 18mm (ekv.35mm je 28mm) objektivi so ločnica ko že izstopamo iz ekstremno širokih kotov.

Tokina DX, 12mm. Kadar fotografiramo s kamero v višino, so popačenja stav zelo velika.

Tokina DX, 12mm. Da fotografije zaradi širokega kota zajema niso prazne, dodajte nek element v prednji plan motiva.