Naročite se na enovice

http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

 

 

 

Formula 1, demokracija in digitalizacija

30.03.2006 16:03
Letošnje leto je bil štart sezone v Bahrainu.

 

Demokratizacija fotografije, Schumacher in formula 1

 

 

Živimo v tretjem tisočletju, v katerem je prevladala digitalna demokracija našega najljubšega medija izražanja – fotografije. Pri vsem tem pa smo primerjali nekaj življenjskih izkušenj najboljšega dirkača vseh časov Michaela Schumacherja v boju z mladimi izzivalci z nesmrtnimi vizionarskimi mislimi našega starega predsednika na popotnici v novo državo, ki so – neverjetno – v celoti obveljale tudi v svetu e-fotografije in vseh njenih sodobnih aplikacij, protislovij: tik pred novim velikim evolucijskim korakom!

 

 

Formula 1 je v vseh ozirih vrhunec tekmovanja avtomobilskega športa, ki se lahko meri edino z olimpijskimi igrami in svetovnim prvenstvom v nogometu, a hkrati predstavlja vrhunec na treh področjih – ko gre za dirkanje, razvoj in uporabo  tehnologije ter vrhunskih biznis hkrati. Nekaj izkušenj iz tega sveta si lahko sposodimo tudi za vsakodnevno življenje, zanimive primere in vzporednice pa lahko izkoristimo tudi za naš delo in razvoj na področju fotografije…

 

 

Michael Schumacher je še za življenja postal svojevrstna ikona! Najuspešnejši avtomobiliski dirkač vseh časov je potolkel vse rekorde, postavil nove mejnike in se zapisal na sam vrh med vse velikane te panoge.

 

Michael Schumacher je še za življenja postal svojevrstna ikona! Najuspešnejši avtomobiliski dirkač vseh časov je potolkel vse rekorde, postavil nove mejnike in se zapisal na sam vrh med vse velikane te panoge. V mnogih zadevah je celo močno izstopil celo iz dokaj ozko omejenega vrhunskega športa in po svoje postal celo javni fenomen. Hkrati najtrši na stezi je sodeloval tudi v številnih dobrodelnih akcijah (denimo pomoč otrokom – žrtvam vojne v Bosni ali dobrodelna nogometna tekma v Novi gorici pred leti, pa darilo 10 milijonov dolarjev žrtvam tajfuna v Aziji ipd). Hkrati je v svoji karieri sprejel nekaj nemogočih izzivov in v njih celo zmagal. Na vrhuncu svoje kariere leta 1995 je dvakrat zapored zmagal na SP formule in postal prvak z ekipo Benetton. Ponudili so mu prestop v Ferrari, ki je bil tedaj sredi dvajsetletne krize, in Šumi je sprejel največji izziv svojega življenja: popeljati Ferrari do novih zmag. Vsi so napovedovali da mu bo to uspelo v dveh, največ treh letih, a so bila na koncu potrebna kar štiri leta preden se je po številnih zapletih in preobratih Šumi znova povzpel nad vse in postal prvak tretjič, prvič s Ferrarijem in tako po 21 letih porazov Ferrari znova popeljal med prvake. Še več kot to: v težki letih so v Ferrariju uspeli sestaviti in koordinirati odlično inženirsko in uglašeno ekipo tehnikov, ki je nato zmagovala v do sedaj neprimerljivo uspešnem nizu! Ferrari je tako med konstruktorji osvojil šest naslovov svetovnih prvakov, Michael Schumacher pa je prvemu naslovu dodal še štiri nove in se tako zapisal vse vse knjige rekordov najdi gre za slavno zgodovino Ferrarija ali sodobne formule 1. Toda…

 

 

Pred začetkom nove dirkalne sezone formule 1 pa je Schumacher (kot tudi lahko vidimo na naši sliki) odlično fizično pripravljen, v žaru optimizma in pripravljen na trd spopad, nov obračun in ponoven povratek na vrh…

 

Mladi izzivalci

Bilo je dovolj le nekaj malenkosti in slika se je v enem letu popolnoma spremenila: mladi izzivalci so dozoreli, nekateri Ferrarijevi tekmeci so naredili hitrejše in boljše dirkalnike, Bridgestone pa je po desetletju zmag moral prednost priznati Michelinu. Španec Fernando Alonso z ekipo Renault F1 se je povzpel na vrh F1 kot najmlajši prvak v zgodovini, ki pa je še posebej zaslovel ravno po tem, da je premagal legendarnega in do tedaj nepremagljivega Šumija. Od Michaela je bil boljši tudi drugi hitri mladenič – Kimi Raikkoenen – toda »starec« se je iz dirke v dirko, a tudi vse do zadnjega kroga zadnje dirke boril kot lev, da je za sabo vendarle zadržal vsaj vse ostale tekmece in ohranil vsaj tretje mesto. Lani je Schumacher dosegel eno samo zmago, kar je kljub vsemu njegov najslabši rezultat v desetletni zgodovini nastopov za Ferrari.

 

Pred začetkom nove dirkalne sezone formule 1 pa je Schumacher (kot tudi lahko vidimo na naši sliki) odlično fizično pripravljen, v žaru optimizma in pripravljen na trd spopad, nov obračun in ponoven povratek na vrh… če bo mu to omogočal njegov najnovejši dirkalnik Ferrari F248. Tako Ferrari, kot Schumacher niso ničesar prepustili naključju, vso zimo so intenzivno razvijali nov V8 motor, šasijo, aerodinamiko in gume, pridno testirali in se pripravljali na morda največji skupni izziv do sedaj – ponoven povratek na tron. Pri vsem tem pa tudi ostali tekmeci niso počivali: Alonso bo naredil vse, da ostane na prestolu, Raikkoenen pa da se nanj povzpne pred obema! Pri tem sploh še nismo upoštevali ostalih morebitnih izzivalcev iz ozadja. Zagotovo bo tudi letos svet formule 1 poln napetosti, preobratov in športnih in osebnih dram, o katerih bomo lahko sodili čez 9 mesecev. Šumi ima v tej (nemara zadnji) partiji kart pred sabo tretji, zadnji in največji izziv kariere.

 

 

Tudi v F1 je potrebno imeti poleg talenta in znanja še obilo sreče. Tudi v fotografiji ni nič drugače.

 

Podobnost med F1 in FOTOGRAFIJO

Fotografija in življenje pa sta v mnogih ozirih precej podobna dogajanju v  formuli 1! Mnogi s(m)o na področju fotografije skozi daljše življenjsko obdobje vlagali v ta konjiček (ali posel, kakor kdo) vse svoje navdušenje, veliko prostega (ali službenega, delovnega) časa, porabili smo veliko časa v med stranmi raznovrstne literature ter še toliko več na terenu, na snemanju in na koncu v laboratoriju. Le tako smo lahko obvladali skrivnosti kemije, fotografije, optike in mehanike. Ravno ko smo spoznali »vse« skrivnosti in ko se nam je že zdelo, da smo na svojem področju zelo solidni strokovnjaki, pa se je pred nas postavil nov izziv simbolno izražen z elektronsko foto-tehnologijo, ki je v nekaj potezah odnesel vrsto romantično-kemičnih osnov, a prinesel popolnoma nove izdelovalne prijeme, nova orodja in opremo. Na srečo so vsaj načela (uporaba zaslonke, časa osvetlitve, kot snemanja in perspektiva objektivov in predvsem: izraznost, vsebina, moč in sporočilnost fotografije) ostala ista.

 

Računalničarji in mlada generacija so se zelo hitro privadili novemu valu fotografije na računalniški osnovi, staromodni in konzervativni pa so imeli pri tem vrsto težav in predvsem veliko zamudo. Toda kolesa zgodovine se ne da obrniti nazaj in prav neverjetna simbolika je v dejstvu, da je naš stari predsednik pred 15 leti ob ključni prelomnici zgodovine naše mlade države neverjetno vizionarsko napovedal: »Nič več ne bo tako, kot je bilo!«

 

 

Španec Fernando Alonso z ekipo Renault F1 se je povzpel na vrh F1 kot najmlajši prvak v zgodovini, ki pa je še posebej zaslovel ravno po tem, da je premagal legendarnega in do tedaj nepremagljivega Šumija.

 

Po  desetletju in pol je to že zdavnaj obveljalo tudi na področju fotografije, kjer se je spremenila tehnologija, način  distribucije in celo dojemanja. Če je imela nekoč fotografija vlogo dragocenega dokumenta, ki je imel zaradi zahtevnosti in drage cene vlogo posebnega medija v ohranjanju spominov, pa se je z modernizacijo vse spremenilo. Fotografija je bolj kot kdajkoli postala  orodje množične zabave, ki v času vsezajemajoče digitalizacije služi kratkotrajni zabavi, kopičenju vtisov, vizualnih vzgibov in celo uganjanju norčij… Na spremembo je odločilno vplival tudi način njene distribucije. Če smo prej slike kazali iz rok v roke, pa sedaj slike frčijo sem in tja po internetu, preko mobilnih telefonov, še v laboratorij nam (čedalje pogosteje) ni več treba hoditi peš: slike si kar sprintamo na vse boljših in neverjetno kakovostnih  foto-tiskalnikih ali jih (v čedalje pogostejšem primeru) pošljemo po internetu v laboratorij in jih imamo že čez dva dni doma v poštnem predalu ali pa nas le-te morda počakajo kar na polici priljubljene veletrgovine, da jih spotoma poberemo, ko bomo šli po »fasngo«.

 

Besede starega vizionarja

 

Tudi za mlado generacijo fotografov veljajo popolnoma druga načela osebnega razvoja! Prej je bila značilna klasična (in dolgotrajna) razvojna pot do oblikovanega fotografa, avtorja, obrtnika ali reporterja, z najnovejšimi digitalnimi tehnologijami pa se je tudi to postavilo na glavo. Mlade generacije nadebudnih fotografov jemljejo digitalca kot priročno igračko, s katero vedno znova poskušajo posneti (skoraj) nemogoče in skozi eksperimentalni razvoj to sčasoma tudi (bolj ali manj) obvladajo. Seveda digitalnim frikom ob strani znova stoji računalniška tehnologija, ki lahko mnoge napake pri snemanju precej učinkovito odpravi pri obdelavi v fotografskem programu ali pa ji napake celo dajo krila da iz vsega skupaj naredijo neko novo, nenačrtovano ali nepričakovano foto-in-grafično-in-digitalno mojstrovino… …ali pa vse spackajo do konca in se pri tem neizmerno zabavajo.

 

 

Vse niti pa še vedno vodijo izkušeni možje. V F1 je to Bernie Ecclestone.

 

Fotografija je tako pri vsem tem razvoju naredila neverjetno razvojno pot od unikatne obrne mojstrovine, ki je bila hkrati dokument časa in prostora do objekta množičnega konzumiranja ter sproščenega in hudomušnega komuniciranja, neugnanega izražanja ali nenadzorovanega eksperimentiranja. Z vsem tem se je fotografija tudi – neverjetno kako se da tudi tu uporabiti to popularno politično besedo – demokratizirala!

 

Če je bila prej fotografija domena (fotografskih) elit, pa je sedaj dostopna dobesedno vsem, ki si pač lahko orodje izbirajo po svojih željah ali možnostih - od nekaj deset tisočakov drage digitalne foto škatlice do nekaj milijonov vredne vrhunske pro opreme. Fotografija je na koncu postala stvar najširših množic  in bo kot taka tudi za vedno ostala, a so se znotraj te brezrazredne družbe naredili sloji raznovrstnih in različno zahtevnih ali ambicioznih uporabnikov.

 

Popotnica  v državljansko, fotografsko in digitalno  prihodnost.

 

 

Fotografska ponudba se je iz nekaj enotnih in tipičnih razredov spremnila v več desetih vrst različnih tržnih niš, ki se začnejo v razredih stopnjevanih po deset tisoč tolarjev navzgor, pri sto tisočakih doživimo prvo prelomnico, kjer se koraki navzgor stopnjujejo po 30 ali 50 tisočakov, da bi pri magični meji četrt milijona tolarjev že govorili o resnem preskoku v razred vrhunske foto opreme. Od tu navzgor pa lahko zasledimo 5-6 razredov opreme namenjena tako revnim profijem, kot zahtevnejšim ljubiteljem ali tistim najbolj resnim hiper-profesionalcem, ki tako ali tako kupujejo samo »creme de la creme«. Seveda so vse te odločitve odvisne predvsem od lastnih aspiracij in ne nazadnje od kupne moči ter položaja v poslu (ali hobiju), s katerim se ukvarjajo.

 

 

Starejšemu šumijo se hitro približuje tudi mladi Massa. Toda neizkušenost ga je že stala dobre uvrstitve na prvi dirki.

 

Sociologi, ki bi raziskovali samopodobo fotografov v odnosu do izbrane opreme in investicije vanjo (še posebej v zgornjih fotografskih razredih) bi imeli s tem kar polne roke dela, a bi v ljubiteljskih razredih zasledili neprimerno bolj razpršeno demografsko sliko, ki bi nemara sovpadala z idealnim demokratičnih volilnim vzorcem.

 

No pa jo imamo, demokracijo! Saj smo si to vedno želeli, mar ne! Še posebno na področju fotografije  pa se je med nas zavlekla v digitalni obliki na način, kot si jo ne sociološki, ne politični, ne tržni ali digitalni analitiki in napovedovalci niso upali napovedati niti v sanjah! Le legendarni stari predsednik je bil dovolj vizionarja, da je pred 15 leti napovedal: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!!« Vsakič ko imamo digitalca v rokah se spomnimo starega vizionarja in njegove popotnice  v državljansko, fotografsko in digitalno  prihodnost.

 

Stari mojstri in mladi digitalni strokovnjaki

 

In kaj imata z vsem tem Michael Schumacher in Fernando Alonso? Ravno ta dva nastopata v našem digitalnem foto svetu v dveh glavnih vlogah. Če je Šumi idealni predstavnik stare generacije foto mojstrov, ki  ima v sebi vrsto starih znanj, spretnosti in kakovosti (denimo na področju fotografije), pa je mladi prvak Alonso vzornik mlade digitalne generacije, ki jih stara načela, stroka, postopno izobraževanje in tehnika sploh ne zanima ali niti najmanj ne obremenjujejo. Na hitro želijo priti do rezultata, do uspeha in pri tem se bodo po najkrajši poti naučili le najnujnejše, vse ostalo pa bodo nekako spoznali ali odkrili spotoma – kar med tekom do cilja. Cilj pa je pri obeh generacijah enak, le poti do njega sta različni, generacijam, predznanju in položaju na lestvici fotografske, računalniške ali digitalne stroke primerno.

 

 

Kimi in šejk Ali Abd Ali Al Madeh.

 

In če se mora Šumi v zrelih letih učiti dirkaške ihtavosti in predrznosti, pa se morata (denimo) Alonso in Kimi učiti tudi trezne razsodnosti, umirjenosti in taktičnosti.

 

Tako se morajo tudi fotografi vseh generacij dopolnjevati vsak na (do sedaj) svojem in hkrati na sosednjem področju: stari fotografi se bodo morali čimbolj spoznati z novimi tehnologijami, ob vsem tem pa poiskati nove poslovne modela za uspešno delovanje v prihajajoči hiper-digitalni eri! Mladi avtorji, računalniški friki in naravni digitalni misleci pa bodo morali podati korak po korak na sovražnikovo področje  klasičnih znanj in znanosti, pa »naštudirat« kakšen vpliv in pomen imajo velikost in nastavitev zaslonke, čas  osvetlitve, točka ostrenja, žariščnica in perspektiva. Da ne govorim o barvnih razmerjih, pa kompoziciji slike in še čem. Šele mladi-stari umetniki in staro-mladi mojstri se bodo tako razvili za 2 ali 3 stopnje višje in presegli svoje dosedanje omejitve! S ter osebnim razvojem (ki je hkrati tudi razvoj te čedalje bolj interdisciplinarne in nosilne multimedijalne panoge) nam bodo tudi v prihodnosti nudili nove fotografske izraze, načine izražanje in iskali nove impresije. Digitalizacija je tako odprla vrata navzgor vsem, ki se želijo na foto področju izražati na številnih in raznovrstnih področjih z vsemi pozitivnimi učinki in posledicami, ki jih je prinesla digitalna demokracija našega najljubšega medija  izražanja – fotografije v kateri koli obliki.

 

 

 

Felipe Massa je tudi v novem valu mladih brezkompromisnih dirkačev.

 

 

Montoya velja za hitrega in brezkompromisnega dirkača.

 

 

Tudi v F1 lahko najde fotografov obilo zanimivih detajlov.

 

 

Mladi prvak Alonso je vzornik mlade digitalne generacije, ki jih stara načela, stroka, postopno izobraževanje in tehnika sploh ne zanima ali niti najmanj ne obremenjujejo.

 

 

Nico Rosberg je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa in že v prvi dirki pokazal svoj veliki talent.

 

 

Veljko Jukič sodi v zelo ozek krog veteranov formule 1, ki imajo za sabo že več kot 25 let izkušenj spremljanja in poročanja z dirk za Grand Prix, najsi bo to formule 1 ali motoristov.

Posebej za bralce e-fotografije pa komentira skrivnosti razvoja demokracije na področju sodobne digitalne fotografije in nje metamorfoze.

Izkušeni možje so v svetu F1 samo odlični svetovalci in vodje.
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com