Naročite se na enovice

http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Fujifilm FinePix S9500 in Panasonic Lumix DMC-FZ30 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
08.10.2005 19:02

 

 

Še leto dni nazaj so imele tako imenovane »hibridne« kamere opazen tržni delež. Canon Pro1, Minolta A2, Nikon 8700, Olympus 8080, Sony 828, so bile kamere, ki so na začetku svoje tržne poti ponujale kakovostno ohišje, objektiv z goriščnicami od 28 do 200mm (ekv.35mm), (Nikon 35 ��" 280mm, Olympus 28 ��" 120mm), relativno hitro odzivnost, 8M točk in predvsem možnost nastavitev večine večkrat uporabnih funkcij za fotografiranje na samem ohišju. A kot že napovedano v članku »klub 8 milijonov«, »te kamere se bodo kmalu umaknile DSLR kameram«.

 

Za večino ljubiteljev fotografije, so bile še pred dvema letoma DSLR kamere predrage. Nova množica fotografov, ki je z digitalnimi kamerami šele začela resneje vstopati v fotografijo, je foto kamere spoznavala postopno. Od navadnih kompaktnih, do takrat za njih »edino kar potrebujejo« hibridnih. Prav zanimivo je bilo brati trditve, da kaj več niti ne potrebuješ in da DSLR kamera niti ni potrebna. A s prihodom »cenejših« DSLR kamer se je tudi to mišljenje kmalu spremenilo. »Hibridne« kamere so imele vse manjši tržni delež, saj je večina zahtevnejših fotografov prešla med DSLR uporabnike. In ker so podjetja, ki imajo lastne izmenljive objektive, trgu lahko že nudila DSLR kamere za primerno ceno, so sami svoje »hibridne« kamere enostavno prenehali izdelovati zaradi medsebojne konkurenčnosti. Trenutno samo še Sony, ki pa nima lastne DSLR kamere, trgu ponuja novo »pravo« zmogljivo hibridno kamero CyberShot R1. Vsa ostala podjetja so razvoj zmogljivih »hibridnih« kamer ukinila in manj zahtevnim fotografom začela nuditi okrnjeno verzijo »hibridnih« kamer. Te »all-in-one« danes nudijo! Večje število točk za tiste, ki mislijo, da je to merilo kakovosti, zmogljive zoom objektive, katerim lahko ročno spreminjamo goriščnico, ter možnost nastavitve večine uporabnih funkcij na sami kameri. A le teh so prejšnje »hibridne« kamere nudile še več.

Današnje nove »hibridne« kamere so stopile stopnico navzdol. Le tako lahko s ceno konkurirajo DSLR kameram in tudi zahtevnejšim družinskim in popotniškim fotografom nudijo kamero, ki omogoča fotografirati skoraj vse mnogo bolj priročno in enostavno kot DSLR kamere. Le te končno dobivajo svojo pravo prepoznavnost. Ni malo fotografov, ki so mislili, da če bodo kupili DSLR kamero bo tudi njihova fotografija kakovostnejša. Saj te kamere uporabljajo profesionalci! A nekateri so že spoznali, da jim DSLR kamere in cenejši objektivi ne nudijo enostavnosti fotografiranja.

 

Zato je novi razred »all-in-one« (vse v enem) kamer v katerega spadata tudi kameri Fujifilm FinePix S9500 in Panasonic Lumix DMC-FZ30 prav dobrodošel. Te nove »all-in-one« kamere so zelo podobne kameram z 12X-nim optičnim zoom-om (Canon S2 IS, Fujifilm 5500, Olympus 770, Panasonic FZ-20, Konica Minolta Z6), le da nam nudijo hitrost delovanja kot prejšnje »hibridne« (Canon Pro1, Konica Minolta A2, Sony 828, Nikon 8700) in seveda večje število točk.

 

Če so »predrage« hibridne kamere s prihodom cenejših DSLR kamer izgubile smisel nakupa, pa so nekatera podjetja (tista, ki še nimajo lastnih DSLR kamer) našla novo rešitev. Predstavili so kamere, ki bodo našle pot do vseh tistih fotografov, ki si želijo zmogljivo kamero z možnostjo hitrih sprememb raznih nastavitev, a še vedno enostavno in s široko uporabno vrednostjo. Ni malo fotografov, ki so v letošnjem letu že vstopili v DSLR svet in spoznali, da je prezapleten. Pri njih je treba znati uporabljati še kaj več kot samo programske nastavitve, dokupovati in menjati objektive, pri daljših goriščnicah je veliko posnetkov stresenih in s tem neostrih in kar je najbolj čudno, slika iz kamere takoj pregledana na računalniškem zaslonu nikakor »ni tako kakovostna« kot jo nudijo njihove nekdanje kompaktne kamere. Preko članka »kompakt proti DSLR« ste mnogi spoznali, da je potrebno sliko iz DSLR kamere za višjo kakovost dodatno obdelati. In verjamem, da jih bo kar nekaj svojo DSLR kamero menjalo za nove »all-in-one« kamere. Oziroma ne bo jih malo, ki si bodo sedaj lahko oddahnili in namesto zapletene refleksne kamere kupili njej podobno a enostavnejšo »all-in-one« kamero. Te jim prinašajo predvsem enostavnost fotografiranja v skoraj vseh pogojih in zadovoljivo kakovost slike. Za nekatere pa poleg enostavnosti in možne široke uporabe še zelo pomembno tehnično lastnost. To je višje število točk, kot jim ga nudi večina današnjih DSLR kamer. Zato se za dobre prodajne rezultate novih »hibridnih« kamer ni bati.

 

 

S kamero S9500 so se oblikovalci z njeno obliko zelo približali pravim DSLR kameram.

 

 

FZ30 je na zunaj bistveno drugačna od S9500 samo glede objektiva. Drugačne so goriščnice, ima stabilizacijo slike, notranje zoom-iranje in napis Leica.

 

 

Kameri Fujifilm FinePix S9500 in Panasonic Lumix DMC-FZ30

 

Že na začetku naj povem, da to ni primerjalni preizkus med kamerama v obliki »kakovosti končnega izdelka«, to je fotografije. Kameri se razlikujeta v enem bistvenem elementu, objektivu. Fujifilm S9500 nam nudi gorišnice od 28 ��" 300mm, Panasonic FZ30 pa od 35 ��" 420mm. V številkah in ob pogledu skozi iskalo na motiv lahko vidimo prvo razliko, ki je bistvena za odločitev glede ene ali druge kamere. Vse ostale možnosti so si močno podobne in samo dodajo dodatno vrednost eni ali drugi kameri.

Glede na to, da je večina funkcij poznanih že iz zapisanih preizkusov kamer Fujifilm 5500 in Panasonic FZ5, bi lahko sedaj že celo zaključil članek in moje mišljenje o obeh kamerah z nekaj sledečimi stavki.

 

 

Objektiv ima 10,7X-ni optični razpon od 6,2 ��" 66,7mm (35mm ekv. 28 ��" 300mm) in svetlobno moč od 2,8 v širokem delu in skromnih 4,9 v tele območju.

 

 

V celoti gledano, je slika iz FZ30 kakovostnejša. Da ima Panasonic dobro kakovost slike in da k temu najbrž poleg lastnega (Matsushita) tipala pripomore še odličen objektiv, je že na testu dokazala kamera FZ5. A kot rečeno, sta si ti dve kameri toliko medsebojno različni, da več kot razlika v kakovosti slike, pomeni uporabniška vrednost kamere.

 

Fujifilm FinePix S9500 je kamera za vse tiste, ki si želijo široki kot 28mm in fotografirati s krajšimi časi tudi v slabih svetlobnih pogojih. Kamera nam nudi visoko občutljivost 1600ISO.

 

Panasonic Lumix DMC-FZ30 pa je bolj primerna za tiste, ki si želijo še daljšo goriščnico, ta je 420mm in kakovostnejšo sliko v slabih svetlobnih pogojih. Saj lahko s pomočjo sistema za stabilizacijo slike (O.I.S.) z manj ISO dosežemo kakovostnejšo sliko. Vse ostale funkcije pa so že bile opisovane v prejšnjih preizkusih kamer Fujifilm kot Panasonic.

 

A tako na kratko ne morem zaključiti mojega mnenja o obeh kamerah. Zato bom vsako še dodatno opisal, predvsem pa s fotografijami pokazal kakšna in kje je njuna najvišja uporabniška vrednost. Seveda, poleg že znanega in zelo dobro argumentiranega dejstva, da nam ti dve kameri že v osnovi nudita »vse«, kar večina fotografov potrebuje.
$$PAGE$$

Tipalo v kameri Fujifilm SuperCCD V HR ima kar 9M točk ločljivosti.

 

Fujifilm FinePix S9500

Ob napovedi te kamere sem mislil, da bo to zamenjava za kamero Fujifilm 7000, oziroma njena nadgradnja. A ko sem kamero S9500 prijel v roke, mi je že prvi občutek dal vedeti, da je ohišje in rokovanje meni bolj podobno nadgradnji kamere Fujifilm 5500.

S kamero S9500 so se oblikovalci z njeno obliko zelo približali pravim DSLR kameram. Ohišje je iz črne matirane plastike, velikost kamere je š128 x v93 x g129 mm, teža s štirimi AA baterijami je 755g. K odličnemu oprijemu pripomore veliko široko držalo na katerem je mehkejša guma, da nam kamera ne drsi iz rok. Zaradi velikosti kamere je tudi za levo roko dovolj prostora, tako da jo brez težav lahko držimo z obema rokama in z lahkoto premikamo obroča na objektivu. Z njima premikamo goriščnice in nastavljamo ostrino.

Prožilec na vrhu držala in ostali nastavitveni gumbi so dobro postavljeni, kar nam omogoča enostavnost rokovanja. Da je kamera v popolnoma drugačnem razredu kot cenejše kamere z 12X-nim zoom-om, pokažejo naslednje lastnosti.

 

 

Objektiv ima 10,7X-ni optični razpon od 6,2 ��" 66,7mm (35mm ekv. 28 ��" 300mm). Zelo je podoben kit objektivom na DSLR kamerah. Sprednji obroč je za premik goriščnic, zadnji za ročno ostrenje.

 

 

Pri menjavi goriščnic se objektiv premika v, oziroma izven ležišča. Tudi večina cenejših zoom objektivov za DSLR kamere ima tak način premika leč pri spremembi goriščnice.

 

Goriščnice premikamo preko obroča na objektivu. To nam doprinese hitro in natančno premikanje med goriščnicami, ki je možno tudi ko kamera še shranjuje podatke na pomnilno kartico. Ročno ostrenje je olajšano, a nam povprečna ločljivost LCD zaslona, TFT iskala in obroč za ostrenje, ki ni direkten ne nudijo hitrega iskanja ostrine. Večino največkrat uporabljenih lastnosti zahtevnejših fotografov za kakovosten zajem lahko opravimo kar preko gumbov na kameri (izbira ostrenja, hitrosti zajema, bracketing, +-korektura, način delovanja bliskavice, izbira načina merjenja svetlobe, zaklenitev merjenja, makro, informacije o načinu zajema, vklop bliskavice in izbira ročne ter programskih načinov zajema slike). S tem smo pridobili na hitrosti delovanja, saj nam ni treba v nepregledno »MENU« nastavitev preko zaslona kamere, za vsako želeno funkcijo. Tudi S9500 ima dobro lastnost Fujifilm kamer, katere nam nudijo hitri gumb F. Za njim se skriva  nastavitev ločljivosti, občutljivosti in tonskega načina zajema.

Ostrenje je hitro, v slabih svetlobnih pogojih nam pomaga zelena svetloba, ki nam na objekt zariše šahovnici podobno risbo za lažje ostrenje. S9500 poleg TTL merjenja uporablja še zunanji AF. Zaslon na kameri je velik samo 1,8 palca in povprečne ločljivosti samo 118.000 točk. Notranji EVF zaslon ima višjo ločljivost 235.000 točk, a preko njega s težavo ostrimo. Vidimo pa 100% pokritost motiva z zapisom. Elektronsko iskalo je pri kamerah z daljšimi goriščnicami potrebno. Saj preko zaslona na kameri le s težavo spremljamo motiv.

Tipalo v kameri Fujifilm SuperCCD V HR ima kar 9M točk ločljivosti. Je veliko 1/1,6 palca in njegova odlika je poznana že iz kamere FinePix F10. To je odlična občutljivost od 80 - 1600ISO. Tudi pri tako visoki občutljivosti nam tipalo nudi soliden rezultat. A ob preizkusu se je izkazalo, da je slika pri višji občutljivosti s kamero F10 nekaj boljše kakovosti iz pogleda šuma. Zapis lahko opravimo v RAW kot JPEG datoteki.

 

 

Zaslon na kameri je velik samo 1,8 palca in povprečne ločljivosti samo 118.000 točk. Notranji EVF zaslon ima višjo ločljivost 235.000 točk, a preko njega s težavo ostrimo.

 

Objektiv ima 10,7X-ni optični razpon od 6,2 ��" 66,7mm (35mm ekv. 28 ��" 300mm) in svetlobno moč od 2,8 v širokem delu in skromnih 4,9 v tele območju. Pri menjavi goriščnic se objektiv premika v, oziroma izven ležišča. Tudi večina cenejših zoom objektivov za DSLR kamere ima tak način premika leč pri spremembi goriščnice. Moramo pa s takim objektivom biti bolj pozorni, kadar z njim fotografiramo pri rosenju, močni vlagi, prahu itd. V širokem območju lahko ostrimo od 50cm v širokem kotu in pri samo 200cm oddaljenosti od motiva v tele območju. Pri sami konstrukciji objektiva (ne kakovosti zapisa) so pri S9500 kar malo šparali glede na konkurenco. Makro lahko snemamo od 10 ��" 90cm, v super makro načinu od 1cm. Omogočen pa imamo še 2X-ni digitalni zoom, katerega vklopimo s štiri funkcijskim gumbom na zadnji strani kamere (T). In zanimivost. Digitalni zoom nam za 2X poveča sliko v celotnem področju goriščnic.

 

Vgrajena bliskavica se dvigne zelo visoko iz kamere.

Bliskavico je treba ročno dvigniti iz kamere, da bo pripravljena na delovanje. Njena moč je omejena do cca. 5m v AUTO načinu. A za tiste, ki želijo več, je možno na kamero nastaviti dodatno zunanjo bliskavico. Preko MENU-ja lahko nastavimo tudi korekturo bliskavice.

Zajem motiva je mogoč preko AUTO in scenskih nastavitev, ter programske avtomatike, avtomatike zaslonke in časa ter M ročne nastavitve. Časi osvetlitve so od 4 sek. do 1/2000 sekunde v avtomatskih izbirah in od B, 30sek. do 1/4000sek v M ročni izbiri. Preko nastavitvenega gumba nad prožilcem imamo možnost nastavitve korekture ekspozicije -+2EV. S kamero lahko zajemamo slike s hitrostjo 1,5 posnetka v sekundi in 4 v seriji, ali pa 40 v seriji s 1,1 posnetka v sekundi a še vedno pri ločljivosti 9M točk. Omogočeno pa imamo še funkcijo, da nam kamera zapiše samo zadnje štiri slike. Samosprožilec deluje v načinu 2 in 10 sekund.

 

 

Zaslon na kameri je velik samo 1,8 palca in povprečne ločljivosti samo 118.000 točk. Notranji EVF zaslon ima višjo ločljivost 235.000 točk, a preko njega s težavo ostrimo.

 

Video zapis lahko zajamemo v ločljivosti 640x480 točk, med snemanjem pa lahko tudi spreminjamo goriščnice. Ostrenje je med premikom na drug kader počasno, zapis pa se shrani v AVI datoteki. S9500 nam datoteke lahko shranjuje na dve kartici. CF in xD, kar nam pri tako visoki ločljivosti zna priti še kako prav.

Pregled posnetih fotografij je počasen, če imamo fotografije v ločljivosti 9M točk. Sam sem večino preizkusnih fotografij posnel v nižji ločljivosti 5M točk, saj nam ločljivost 9M točk zasede več prostora na pomnilni kartici, kamera shranjuje zapis dlje časa, s tem porabi več energije in fotografije v velikosti A4 formata, ki ga le redki izdelajo, niso z 5M točkami nič slabše. Seveda pa je rezerva točk lahko dobrodošla, saj si mogoče kdaj zaželimo večje povečave ali pa izrez slike. Na zaslonu lahko sliko povečamo do 5,5X, a je na žalost zaslon povprečne ločljivosti in si detajlov ali ostrine slike na njemu ne moremo ogledati. S9500 pa ima še eno zanimivo lastnost. Omogoča nam večkratno ekspozicijo in združevanje slik (multi exposure). Zanimiv efekt za izvirne fotografe.

 

 

Za vratci sta dve odprtini za kartici. V kameri lahko uporabimo CF in xD pomnilni kartici.

 

Če o Fujifilm S9500 zaključim. Od kamere sem na začetku pričakoval več. Tako iz pogleda boljšega ohišja kot same kakovosti končne fotografije. Deluje malo preveč plastično, a po druženju s kamero, me to ni več motilo. Z njo se da odlično predvsem hitro delovati in jo lahko zahtevnejšemu družinskemu ali popotniškemu fotografu toplo priporočam.

 

Kakovost slike pa je "navitemu" 9 milijonskemu tipalu primerna. A mnogi še vedno gledajo količino nad kakovostjo. Toda po drugi strani pa se ve, komu je kamera namenjena. Zato vem, da je za večino tudi kakovost slike več kot zadovoljiva. 9500 ima več prednosti. Njena velika prednost je predvsem v širokem kotu objektiva, visoki občutljivosti tipala, 9M točk in DSLR podobnosti. To je prava "all-in-one" kamera za družinske in popotniške fotografe, katerim DSLR in menjava optike ne pride v poštev.

 

Kdor si želi kamere, ki nudi večino nastavitev kot prava DSLR kamera, da ima objektiv z velikim razponom goriščnic, predvsem pa široki kot 28mm, si bo kamero Fujifilm FinePix S9500 sigurno dal v ožji izbor. Za marsikoga pa že njena DSLR oblika deluje odlično. Verjamem, da bo S9500 prevzela kupca marsikateri DSLR kameri iz nižjega cenovnega razreda. Te so za večino družinskih ali popotniških fotografov enostavno prezahtevne.

 

Na levi strani imamo kontakte za USB, A/V in usmernik.

 

Bliskavico je treba ročno dvigniti iz kamere, da bo pripravljena na delovanje. Za tiste, ki želijo več, je možno na kamero nastaviti dodatno zunanjo bliskavico.

 

Samo s palcem in kazalcem lahko zelo enostavimo krmilimo kar nekaj funkcij na kameri.

 

Izbira ostrenja, videnja informacij na zaslonu in izbira makro načina.

 

Vgrajena bliskavica se dvigne zelo visoko iz kamere.

 

100ISO. Za kompaktno kamero dober zapis, le na desni strani je že nekaj neostrine. Kamera ima tudi nenavadno sestavljeno sliko. Tudi pri 100ISO se v močni povečavi vidijo med seboj dobro ločljive pike.

 

400ISO. Ostrina še vedno dobra. Šum je za kompaktno kamero malo izražen.

 

1600ISO. Slika ni vrhunska, a še vedno dobra. Šum pa že kaže svoje zobe. Devet milijonov točk na majhnem tipalu (majhne točke) že pokažejo, da slika ne bo vrhunska pod temi pogoji. A tudi večina DSLR kamer in redka kompaktna (razen Fujifilm F10) zmore več.

 

1600ISO, brez NR (noise reduction) funkcije. Ko ne uporabimo možnost redukcije šuma, je le ta močneje izražen. Priporočam, da ga imate vedno vklopljenega, če fotografirate pri višji občutljivosti od 400ISO.

 

100ISO. Dobro zasičene barve, a siva malenkost povleče na modro (stvar okusa). Razlika med cian in modro je premajhna.

 

400ISO. Barve še vedno odlične, zelo podobno kot pri 100ISO, a šum je že izražen.

 

1600ISO. Barve so še vedno dobre. Šum pa izrazitejši. Majhna točka na tipalu prinaša svoje slabosti, to je šum, a prednost v ločjivosti in s tem povečavi fotografije.

 

28mm (ekv.35mm). Velika prednost kamere naproti FZ30. A slika je opazno slabše kakovosti. A naj opomnim. Samo pri povečavah nad A4. Do teh povečav je razlika težje opazna.

 

100mm. Objektiv v vseh goriščnicah kaže manjšo neostrino kot FZ30. Tudi cromatske aberacije je več. A se ve. Tudi cenejši objektivi na DSLR kamerah ne nudijo nič več.

 

300mm. Kamera nam nudi nekaj, kar drugi težko dosežejo. Kot zajema 28 -300mm (ekv.35mm) in kar je najpomembneje, za še vedno dobro kakovost za večino družinskih in popotniških fotografov. Fujifilm 9500 nam kmalu pokaže svojo vrednost.

 

Ostrina je za objektiv s takim razponom goriščnic povsem solidna.

 

Bliskavica nam zadovoljivo pomaga doosvetliti motiv.

 

 

100mm (ekv.35mm). Zaradi daljših goriščnic že lahko delno kontroliramo globinsko ostrino.


$$PAGE$$

Panasonic in Leica objektiv. Celota nam pokaže kakovost.

 

Panasonic Lumix DMC-FZ30

 

Čeprav sta obe kameri v enakem uporabniškem razredu, pa sta si v glavnih elementih tako različni, da jih je brezpredmetno medsebojno ocenjevati v detajlih. S kamero Fujifilm S9500 sem šel v Beogradu na Evropsko prvenstvo v košarki. Ker je košarka dvoranski šport in jo gledamo samo pod reflektorji, si za fotografiranje tekme s Panasonic FZ30 ne bi mogel pomagati. Kamera omogoča samo maksimalnih 400ISO občutljivosti, kar bi bilo občutno premalo, O.I.S. sistem stabilizacije slike pa pri hitrih akcijah ne pomaga. Enostavno se potrebuje višja občutljivost, ki pa jo Fujifilm S9500 nudi. S tem pa lahko fotografiramo s krajšimi časi in zajamemo tudi igralce med igro.

Prav tako mi je široki kot 28mm prišel zelo prav med fotografiranjem slavja zmag naših igralcev, ki so se odvijala v notranjosti lokalov. Torej, Fujifilm S9500 ima svoje povsem specifične prednosti pred Lumix FZ30 in zato je medsebojna primerjava izključena.

 

In če je S9500 primernejša kadar potrebujemo široki kot in višjo občutljivost, ima Lumix FZ30 kar nekaj drugih prednosti.

Prva je lahko za marsikoga že ta, da nam nudi daljšo goriščnico, 420mm in poleg še 4X-digitalni zoom. Za družinsko in popotniško fotografijo, potrebujemo namesto višje občutljivosti in s tem krajših časov zajema, kakovostnejšo sliko, višjo svetlobno moč objektiva in pri daljših goriščnicah zelo uporaben sistem stabilizacije slike. Tu pa se pokažejo prednosti kamere Panasonic Lumix DMC-FZ30.

 

 

Objektiv nam nudi notranjo spremembo goriščnic. Tudi v tem elemntu so dodali novo vrednost. Le malo objektivov v DSLR razredu vam nudi to možnost.

 

Ohišje kamere FZ30 ni tako močno podobno DSLR kameram kot je S9500. Predvsem v delu kjer ima DSLR kamera prizmo ali zrcala je FZ30 krepko nižja. Velikost ohišja, ki je narejeno iz zelo prijene trdne plastike je š141 x v86 x g138mm. Če je ohišje nižje od S9500 pa je po širini za kar 13mm širše. Veliko držalo je oblečeno v trdo struktuirano gumo in nam omogoča odličen oprijem. Na vrhu držala je dobro postavljen prožilec. FZ30 pa nam že na prvi pogled pokaže, da je drugačna od S9500. Na kameri je manj gumbov in nekaj več nastavitev je treba opraviti preko MENU-ja. Zaslon se lahko skrije v kamero, saj je vrtljiv, medtem ko nam S9500 nudi samo delni preklop zaslona. FZ30 pa je bistveno drugačna od S9500 v dveh elementih. Možnosti optične stabilizacije slike O.I.S. in pa objektiv z imenom priznanega proizvajalca Leica, ki ima nekaj večjih razlik pred tistim na S9500. Kot prvo, objektiv ima drugačne goriščnice in s tem kote zajema. Najmanjša goriščnica je 7,4mm, najdaljša 88,8mm, kar nam v jeziku 35mm formata pokaže 35 ��" 420mm. Če pogledamo naproti goriščnicam, ki jih ima S9500 (28 ��" 300mm) opazimo, da nam pri FZ30 manjka široki kot. A smo pridobili v tele območju. Pri FZ30 imamo tudi več digitalnega zoom-a, 4X. Objektiv pa ima poleg sistema stabilizacije slike še eno večjo prednost. Nudi nam notranje zumiranje in ostrenje in je zaradi tega odlično zaščiten. Tudi svetlobna moč objektiva je v tele (v širokem kotu enaka 2,8) območju boljša, (S9500 f/4,9, FZ30 f/3,7).

 

 

Zadnji del kamere vam v prvi vrsti nudi odličen zaslon. Tudi nastavitve so zelo logične in za najvišji kompaktni razred primerne.

 

Tipalo je v FZ30 manjše, veliko 1/1,8 palca in nudi 8M točk. Tudi občutljivost tipala je nižja. Od 80 do 400ISO. V količini točk je povsem zadovoljiv tudi za zahtevnejše, v občutljivosti pa glede na S9500 povprečen. A kot že pri S9500 zapisano, je višja občutljivost pogojno bolj uporabna, oziroma nam pride prav v samo točno določenih pogojih. Seveda, pa za družinsko in popotniško fotografijo daje dobro proti utež višji občutljivosti, sistem optične stabilizacije slike (O.I.S.). V kameri FZ30 imamo tudi dve možnosti uporabe sistema, ki ga vklapljamo na gumbu za prožilcem. Za normalno fotografiranje in »panning«, to je sledenje motiva, kjer vodoravne stabilizacije ne potrebujemo.

Kamera ostri od 30cm v širokem kotu in od skromnih 2m v tele območju. Makro je omogočen od 5cm oddaljenosti od motiva.

Hitrost zajema slike je 3 posnetke v sekundi in 5 v seriji, v najvišji ločljivosti in JPEG kakovosti. FZ30 nam omogoča tri glavne zapise. JPEG, TIFF in RAW. Datoteke se shranjujejo na SD pomnilne kartice. Pregled slik polne ločljivosti pa je hitrejši kot pri S9500.

Kot večina boljših kompaktnih kamer in cenejših DSLR nam FZ30 omogoča avtomatsko izbiro načina osvetlitve, kot scenske programe in avtomatiko zaslonke ali časa ter M ročno nastavitev. Do hitre izbire dveh pred nastavljenih scenskih programov lahko pridemo na vrtljivem zgornjem gumbu, ki nam nudi večino nastavitev. Ostala izbira scenskih nastavitev pa je omogočena samo preko MENU-ja. Časi osvetlitve se gibljejo od 60sek. do 1/2000 sekunde.

Zaslon na kameri je velik 2,0 palca in odlične ločljivosti 235.000 točk, ki za kar 2X prekaša tisto, ki jo nudi na manjšem zaslonu S9500. Zunanji del iskala je na FZ30 manjši s tem pa nam veliko hitreje nagaja vpadna svetloba pri pogledu na motiv. Tudi EVF iskalo ima 235.000 točk in nam pokaže več detajlov kot tisti v S9500.

Bliskavica nam v AUTO načinu še zadovoljivo osvetli do 7m oddaljenosti od motiva, lahko pa uporabimo tudi dodatno zunanjo bliskavico.

Če S9500 za napajanje uporablja 4AA baterije in je treba polnjive baterije in polnilec še dokupiti, pa ima FZ30 že v kompletu polnjivo Li-Ion baterijo in polnilec.

 

 

Na desni strani je so samo vratca za SD kartico.

 

Če zaključim o kameri Lumix FZ30. Odlično ohišje, objektiv, stabilizacija slike, zaslon in odlična kakovost slike pri nižji občutljivosti, postavijo to kamero zelo visoko med najboljšimi kompaktnimi in cenejšimi DSLR kamerami. Panasonic, kot fotografsko neobremenjeno podjetje, je močno poseglo med kupce in uporabnike DSLR kamer. FZ30 nam da razmišljati predvsem o tem, "ali DSLR sploh potrebujem"? Oziroma, ali sploh "obstaja še boljša kamera"?

 

Seveda, se potrebuje DSLR a samo, če res veste za kaj. Tudi boljša kamera vedno obstaja. A med kompaktnimi je FZ30 pokazala najmanj to mejo, kje se začne govoriti o dobri kameri.

 

 

Kamera je podobna SLR kameri. Zaslon se obne navzdol in je delno vrtljiv.

 

 

Nastavitev je malo, a so zelo dobrodošla, predvsem pa priročna.

 

 

O.I.S. Zaščitni znak večine Panasonic kamer. Za tiste, ki še ne vedo, to je njihov sistem za stabilizacijo slike.

 

 

12x-ni zoom in na njemu možnost premika med načini ostrenja.

 

 

Kamera je za ta "all-in-one" razred zelo kompaktna.

 

 

100ISO. Ostrina po celotni fotografije in tonske, vse je v domeni kakovosti te kamere.

 

 

400ISO. Šum je že izrazit, a ostrina in tonske vrednosti so odlične.

 

 

100ISO. Dobre tonske vrednosti. Razlika med cian in modro je bolje opazna.

 

 

400ISO. Šum je opazen, a ne na fotografijah 13x18cm.

 

 

35mm. Bistvena razlika naproti 9500. 9500 ima mnogo širši kot zajema. A tonski zapis je pri FZ30 boljši, prav tako ostrina. Za nekatere pa je boljši zapis brezpredmeten, želijo si širši kot zajema. Najboljše kamere ni, a FZ30 nam pokaže kje se v resnici začne kakovost.

 

 

100mm. Zopet lahko vidimo, da so napake objektiva zelo majhne. Kje se izgubijo, je v digitalni tehniki težko reči. A kombinacija Matsushita tipalo in elektronika in Leica objektiv, dajo rezultate.

 

 

420mm. Ko konkurenca obmolkne. Tudi v DSLR razredu je treba za tak rezultat krepko poseči v žep.

 

 

Kontra svetloba.

 

 

Kontra svetloba. Vgrajena bliskavica nam pomaga izrisati detajle.

 

 

Dobra ostrina.

 

 

Bliskavica tudi v močni svetlobi pomaga doosvetliti motiv.

 

 

Težko je doseči majhno globinsko sotrino, če uporablajmo programske avtomatike.

 

 

Kakovost slike

V razredu kompaktnih kamer je to zelo relativen pojem, ki je popolnoma odvisen od uporabnika kamere in gledalca fotografij. V celoti gledano, je slika iz FZ30 kakovostnejša. Da ima Panasonic dobro kakovost slike in da k temu najbrž poleg lastnega (Matsushita) tipala pripomore še odličen objektiv, je že na testu dokazala kamera FZ5. A kot rečeno, sta si ti dve kameri toliko medsebojno različni, da več kot razlika v kakovosti slike, pomeni uporabniška vrednost kamere. Iz pogleda, da sta to kompakti kameri je slika pri obeh zadovoljiva, a višja kakovost je na strani kamere FZ30. Več pa si lahko ogledate in preberete ob sledečih testnih fotografijah.
$$PAGE$$

Panasonic Lumix FZ-30 / fotografije

Panasonic je še enkrat več pokazal da imajo kamere z odlično kakovostjo tako iz pogleda tehnike kot kakovosti fotografije. Kljub visokoločljivemu tipalu jim je uspelo kakovost slike obdržati na visokem nivoju. Ker ima njihovo tipalo več šuma pri višjih ISO nastavitvah so se ustavili pri za kompaktne kamere klasičnih 400ISO. A FZ30 nam nudi optično stabilizacijo slike in s tem lahko dlje časa fotografiramo pri nižji občutljivosti tipala in s tem posledično kakovostnejšim tonskim zapisom.

 

Goriščnica 35mm (ekv.35mm) je komaj vstop med širokoktne objektive. Zato za fotografiranje večje skupine ljudi potrebujete nekaj prostara.

 

Premik med goriščnicami je zelo hiter...

 

... zato lahko veliko hitreje kot s kamerami (S2 IS, Z5, FZ5, H1) posnamemo več različnih izrezov...

 

... istega motiva. Prav premik med goriščnicami in s tem hitrejše delovanje daje večjo prednost pred sicer prav tako odlično kamero z 12X-nim zoom-om, Panasonic FZ5, FZ20.

 

Goriščnica 334mm (ekv.35mm), ISO100, 1/200, f/5,6. FZ30 je hitro pripravljena na posnetek. Ko opazite PRO tekmovalca med začetniki imate samo nekaj trenutkov za dober posnetek. Stabilizacija slike O.I.S. nam vedno pride zelo prav. Že v preizkusu FZ5 nam je njihov sistem pokazal dobro uporabniško vrednost.

 

Goriščnica 59mm (ekv.35mm), 100ISO, 1/320sek. f/5,6.

 

Goriščnica 35mm (ekv.35mm), 100ISO, 1/400 f/5,6. Panasonic preseneča z izrazitimi barvami in dobro ostrino.

 

Goriščnica 270mm (ekv.35mm), 100ISO, 1/320, f/5,6. Kamero bi v prvi vrsti ocenil kot odlično za družinsko in popotniško fotografijo. Seveda z dvemi pogoji. Da ne potrebujete "pravi" široki kot in vas samo 400ISO občutljivosti ne moti. A tudi v tem primeru nas delno (za mirujoče motive) rešuje O.I.S.

 

Goriščnica 420mm (ekv.35mm). ISO200, 1/180sek, f/4. Ozek kot zajema in stabilizacija slike nam omogočata zajeti skoraj vse oddaljene zanimive motive.

 

Goriščnica 240mm (ekv.35mm). ISO200, 1/125sek. f/5,6. Daljša goriščnica nam omogoča, da se živalim ni treba približati preveč in jih s tem ne motimo. Tako nam pustijo, da jih lahko fotografiramo v njihovem povsem naravnem okolju.

 

Bliskavica na kameri...

 

... in dodana Metz 45.

 

Goriščnica 310mm (ekv.35mm), ISO100, 1/400sek. f/4.

 

Goriščnica 420mm (ekv.35mm), ISO400, 1/400sek. f/4.

 

Goriščnica 35mm (ekv.35mm). Izrez je 1:1 pri 8M točk.

 

Goriščnica 420mm (ekv.35mm) in 4X-ni zoom. Izrez je 1:1 pri 8M točk in z njim bi brez težav naredili povečavo v enaki kakovosti na A4 velikost. Slika v velikosti 10x15cm, pa bi bila še vedno povsem solidna za naš družinski foto album. (tiskana primerjava v velikosti 10x15cm bo v reviji e-Fotografija).

 

Goriščnica 420mm (ekv.35mm)

 

Goriščnica 420mm (ekv.35mm) in 4X-ni zoom. Izrez je 1:1 pri 8M točk.

 

Naproti FinePix 9500 je ostrenje v makro območju zelo hitro. ISO400 in dodan kontrast, ter zasičenost barv že kažejo napake digitalnega zapisa.

 

Kamera je že tako zadovoljivo hitra v delovanju, predvsem pa hitra v premiku med goriščnicami, da nam le malo motivov lahko uide. Še en podatek več, da so DSLR kamere dobile zanimivega konkurenta. A kot že zapisano v čalnku "Kompakt proti DSLR". Kompakt je še vedno samo kompakt. Z množico dobrih lastnosti in nekaj pomanjklivosti proti DSLR kameri. Vsak sam pa se mora odločiti kaj potrebuje.


$$PAGE$$

Fujifilm FinePix 9500 / fotografije

FinePix 9500 je kljub zelo DSLR obliki še vedno prava kompaktna kamera. Seveda pa z nekaj lastnosmi, ki nam že dajejo vedeti, da je to kamera, ki je uporabna kjerkoli. Vemo pa tudi za omejitve. Ni majhna, da bi lahko povsod bila z nami, ali, da bi jo lahko dali v srajčni žep, oziroma po kakovosti slike je slabša od DSLR kamer. Te slabosti pa so produkt ene velike prednosti. To je "all-in-one" kamera, ki nam nudi vsega po malem. In če ne želite poseči še globje v žep, menjati objektive in predvsem dodatno obdelovati fotografij iz DSLR datotek, potem je treba FinePix 9500 bolje spoznati.

 

1/8sek. f/2,8 1600ISO. Široki kot 28mm nam omogoča zajeti čimveč ljudi na sliko. 1600ISO, pa kljub slabi svetlobi sploh jo zajeti. Prav široki kot in visoka občutljivost sta glavni prednosti te kamere.

 

1/45sek. f/2,8 1600ISO. S pomočjo bliskavice sem lažje zamrznil posnetek. A slika izgubi na prikazu vzdušja v prostoru. Tudi "bela" svetloba nam ne da občutek temnega z glasbo napolnjenega veselega ambienta.

 

1/8sek. f/3,8 1600ISO. Šum je opazen, a FinePix 9500 nam omogoča, da v slabih svetlobnih pogojih sploh zajamemo zanimiv motiv.

 

 

Kljub ISO800 pa brez doosvetlitve z bliskavico ne bi uspel. Gibanje obeh v prvem planu je le prihitro za eventuelni čas, ki bi ga dosegel brez bliskavice, 1/8 sek.

 

Bliskavica na kameri nam kljub zelo močni direktni svetlobi jutranjega sonca, zelo dobro doosvetli portret.

 

S pomočjo dodatne bliskavice, Metz 45 in usmerjeno svetlobo v strop, se lahko izognemo "slabi" direktni svetlobi iz bliskavice in s tem močnim sencam v ozadju.

 

Motive v slabih svetlobnih pogojih, katere zaradi željene višje kakvosti ne moremo fotografirati s 1600ISO doosvetlimo z bliskavico.

 

1/450sek. f/4 1600ISO. Hitre dvoranske športe vam med kompaktnimi kamerami omogoča kakovostno zajeti edino FinePix 9500. Njena prednost je še v tem, da ima močan razpon med goriščnicami (10,7X-ni zoom). S kamerami (S2 IS, H1, FZ5 / 20, Z6), bi bili v teh pogojih velikokrat prepočni, niti vam ne omogočajo fotografirati z visoko občutljivostjo, to je 1600ISO. S tem pa ne morete doseči krajših časov, da premikajoče se motiv ne bo premaknjen. V elementu hitrega zoom-iranja in visoke občutljivosti je 9500 krepko nad njimi.

 

300mm (ekv. 35mm), 1/210sek. f/4,9 1600ISO.

 

ISO800. Ostrina je dobra. Zapis slike pa že močno izgublja na kakovosti.

 

300mm (ekv. 35mm) . Ko med sprehodom opazimo zanimiv motiv, nam ozek kot zajema že omogoča močno približati motiv. (Kakovost slike pri 100ISO).

 

Isti motiv pri ISO 800.

 

100mm (ekv. 35mm). Delno si že lahko pomagamo pri kontroliranju globinske ostrine. Merjenje svetlobe dobro deluje.

 

1/50sek. f/4,8 100ISO, 240mm (ekv. 35mm). Kamera pa nima sistema za stabilizacijo slike. In če ne posežete po višji občutljivosti, boste imeli marsikateri posnetek premaknjen.

 

28mm (ekv. 35mm)

 

28mm (ekv. 35mm). FinePix nam omogoča digitalni zoom med vsemi goriščnicami. Možnost delovanja digitalnega zoom-a izberemo preko MENU-ja. Ob pritisku na zgornji gumb (T), štirifunkcijskega gumba na zadnji strani kamere ga vključimo/izključimo in nato ga lahko premikamo od goriščnice 28mm naprej.

 

300mm (ekv. 35mm)

 

300mm (ekv. 35mm) in 2X-ni digitalni zoom.

 

V makro načinu je kamera večkrat izostrila motiv s težavo.

 

ISO400. Kakovost slike se ne more primerjati s tisto iz DSLR kamer. A še vedno je zadovoljivo kakovostna za naš družinski album tudi v večjih povečavah.

 

FinePix 9500 nam omogoča nasnemavnje posnetkov eden na drugega.

 

Ta funkcija pa je namenjena zgolj efektom, kot kakšni uporabni lastnosti.

 

 


 

Za konec

Seveda imata obe kameri Fujifilm FinePix S9500 in Panasonic Lumix FZ30 še množico dodatnih uporabnih nastavitev v funkciji MENU. A so te že tako znane tudi iz drugih kamer, da jih je danes v poplavi kamer na trgu in že na stotine opisov po eni strani brezpredmetno opisovati. Sam vam želim kamero predstaviti iz uporabniškega vidika in ne prikaz ali prepis funkcij ter lastnosti, ki jih lahko vidite v samih navodilih kamere.

 

Poudarjam še enkrat. Obe kameri imate zelo široko uporabniško vrednost. Kamere, ki nam bi nudila "vse" kar si želimo ni in je ne bo. A obe sta si tistemu "vse" močno približali.

Škoda, ker k nam še ni prišla kamera Samsung 915, ki je po samo videnih karakteristikah kar nekako skupek obeh predstavljenih in njuna prava konkurenca. A zopet s povsem svojimi lastnostmi in bo morala svojo pravo vrednost šele pokazati. Kako dobro se bo obnesla pa upam, da kmalu v samostojnem testu. V skupino novih »hibridnih« all-in-one kamer bi lahko dodal še novo kamero, ki bo tudi kmalu že preizkušena. To je Sony R1. Le s to razliko, da je ta kamera po do sedaj videnih specifikacijah v krepko višjem kakovostnem razredu glede kakovosti slike, saj uporablja izredno veliko tipalo, ki je enake kakovosti kot tisto v profesionalni DSLR kameri Nikon D2x. A da bi bila popoln hibrid, ji manjka daljša goriščnica, saj bo njen objektiv zmogel samo 120mm (ekv.35mm) najdaljše goriščnice. Torej prihaja na trg še ena kamera, ki bo mešala štrene cenejšim DSLR kameram, S9500 in FZ30 pa je samo delni konkurent. Da pa ne boste čakali, kaj bosta prinesli kameri Samsung 915 in Sony R1. Vedite, da bo Samsung cca. 30.000SIT, Sony pa cca. 50.000SIT dražja od tokrat predstavljenih. Pa že tokrat predstavljeni s ceno cca. 170.000SIT nista ravno poceni. A treba je vedeti, da nam nudita skoraj vse kar tudi zahtevnejši fotograf potrebuje. Sami pa morate oceniti ali vam bolj odgovarja »all-in-one« kamera, ali pa boste šli stopnico višje v DSLR svet, kjer pa vas lahko na začetku spoznavanja s temi kamerami čaka polno pasti. Odločitev glede izbire med S9500 ali FZ30 pa kot vedno prepuščam vam. A glede na nekaj ključnih različnosti med njima, odločitev ni težka.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com