Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

Kodak EasyShare P850

Avtor:Matjaž Intihar
22.12.2005 10:54

 

Ime Kodak je zelo dobro znano skoraj vsakemu fotografu. Leta 1888 je George Eastman dal na trg majhno, iz lesa narejeno Box kamero. V njej je bil svitek celuloidnega traku, na katerega je bil nanesen za svetlobo občutljiv sloj iz srebra, broma in želatine. Na ta svitek filma je lahko fotograf posnel do sto posnetkov. Nato je kamero odnesel v fotolaboratorij, kjer so film vzeli iz kamere in naredili fotografije. Če pogledamo nazaj, se od leta 1888 v analogni fotografiji od kamere do posnetka in nazadnje še izdelane fotografije ni veliko spremenilo. In od kod ime Kodak? Ob pritisku na prožilo in odprtju ter zaprtju zaklopa je kamera naredila zvok "ko-dak". In dobili smo eno najbolj znanih imen v fotografski industriji vse do današnjih dni.

 

Ko sem kamero P850 prijel v roke, sta me najprej presenetili kakovostna črna matirana plastika ohišja in njegova zanimiva oblika.

 

A tudi v digitalni dobi Kodak ni spal. V grafični tehniki je nudil odlične sublimacijske tiskalnike. Leta 1996 pa so fotografom ponudili dve digitalni fotokameri, s katerima je bilo že mogoče narediti dober barvni zapis. Kameri DC-40 in DC-50 sta bili eni izmed prvih, ki sta za ceno samo 1000 dolarjev že omogočali dober barvni zapis. Tudi ločljivost 800.000 točk ni bila kar tako. Nikakor pa ne gre pozabiti, da je Kodak dolga leta svojo digitalno tehnologijo vgrajeval v vrhunske profesionalne fotokamere Canon in Nikon. Te so pod imenom DCS uporabljali fotoreporterji največjih reporterskih hiš. Cena tudi do 40.000 dolarjev za kamero pa je bila dosegljiva le redkim izbrancem.

 

Danes pa Kodak nadaljuje svojo pot. Tudi v digitalni fotografiji imajo veliko število patentov. Pred dvema letoma so dobili veliko "poravnavo" proti Sonyju prav zaradi patentov v digitalni fotografiji. Ker Kodak danes deluje predvsem na znanju, ne pa na proizvodnji, se ne gre čuditi, da na njegovih novih kamerah piše Kodak, Made in China/Korea, Designed in Japan.

 

Ob strani je velik rdeč napis, ki nam pove, da kamera nudi objektiv s kar 12X-nim optičnim zoom-om in optično stabilizacijo slike.

 

Kodak ne izkorišča ničesar drugega kot svojo moč in potencial, ki so ga zadnja leta razvijali predvsem na področju barvnega prostora in tipal CCD/CMOS. Tako Kodak v zamenjavo za svojo tehnologijo lahko dobi dobro tehnologijo od podjetij, ki potrebujejo njegovo. Tako se je najbrž tudi rodila kamera z imenom Kodak EasyShare P850.

 


 

Kodak EasyShare P850

S kamerami Kodak si od leta 2000 nisem bil preveč na ti. Pred tem letom je bil Kodak vedno bolj med vodilnimi razvijalci tehnologije kot lastnih kamer in takrat sem preizkusil kar nekaj njegovih modelov. Nato pa so japonska podjetja, ki delujejo mnogo bolj pri izdelavi samih kamer, pritisnila na plin in Kodak ni bil več tako močno opažen. A danes, po ponovnem srečanju s kamerami z imenom Kodak, sem bil prijetno presenečen. Zdaj vem, da ni naključje, da je Kodak v ZDA drugi, če ne že prvi po prodaji kompaktnih fotokamer. V Evropi mu seveda ne gre tako dobro kot na domačem terenu. A vseeno še vedno dobro prodaja svoje ime.

 

Večino potrebnih nastavitev in prenastavitev funkcij lahko opravimo z gumbi na kameri. Leva stran nam nudi korekturo dioptrije in preklop med elektronskim (EVF) iskalom ter pogledom slike in informacij na zaslonu.

 

Ko sem kamero Kodak EasyShare P850 prijel v roke, sta me najprej presenetili kakovostna črna matirana plastika ohišja in njegova zani­miva oblika. In kaj hitro sem po določe­nih elementih na kameri ugotovil, da je zelo blizu kameri Canon S2 IS. Da imata kameri nekaj sku­p­nega, da ve­deti že obje­k­tiv. Je močno podoben tistemu v S2 IS, enake so goriščnice (36-432 mm, ekv. 35 mm), zelo močno podobne so si zaslonke (f/2,7-f/3,8). Še večja potrditev pa je dobro vidna na zgornjem delu objektiva. Tam se na veliko bohoti napis "IMAGE STABILIZER". Kje že vidimo točno tak napis?

Prednji del obroča objektiva pa nosi v Evropi znano fotografsko ime izpred daljnih časov, to je še vedno znanega proizvajalca leč Schneider. Ali je objektiv res narejen tam ali samo povzet iz drugih kamer, je uradno težko izvedeti. Toda kakovost slike na koncu govori tudi o tem, kako kakovosten je objektiv kamere.

 

Kamera se dobro drži v roki, k čemur pripomore izbočeni del držala. Za še boljši oprijem pa bi moral biti še malo širši. Nastavitveni gumbi na kameri so kakovostni, razen okroglega nastavitvenega gumba za premik med programskimi nastavitvami. Ta je preveč ceneno plastičen, a se ni bati, da ne bi dobro opravljal svojega dela.

 

Kamera ima zaslon, ki je velik 2,5 palca in je odlične ločljivosti 237.000 točk.

 

Kamera ima zaslon, ki je velik 2,5 palca in je odlične ločljivosti 237.000 točk. Ker je zaščitno steklo zaslona matirano, je zelo malo odboja svetlobe iz ozadja, kar nudi še boljši pogled na zaslon.

 

Kodak EasyShare P850 nam omogoča zajeti sliko tudi v formatu stranic 3:2. S tem se lahko izognemo porezavam slike pri njihovi izdelavi. CCD tipalo je velikosti 1/2,5 palca in nam omogoča nastavitev občutljivosti od 50 - 400ISO. Pri najmanjši ločljivosti 1,2M točk, pa imamo omogočeno nastavitev 800ISO.

Kljub že tako močni goriščnici 432mm (ekv.35mm) nam kamera omogoča še 3,3X-ni optični zoom. Poleg AF avtomatskega ostrenja imamo omogočeno še MF ročno ostrenjo. Najmanjša oddaljenost od motiva je 90cm, v makro 10cm. Ostritev pa lahko opravimo preko spot, širokopasovne ali selektirane izbire.

Časi osvetlitve so od 16sek. do 1/1000sekunde. Bliskavica nam omogoča zadosti svetlobe do cca. 4,7m pri 100ISO in do 7m pri 400ISO. Preko X kontakta pa lahko uporabimo tudi zunanjo bliskavico. Merjenje svetlobe je mogoče med spot, poudarkov na sredini, v večih poljih in selektirano po lastni izbiri.

Poleg vseh teh lastnosti pa nam kamera poleg klasičnega JPEG zapisa omogoča zapisovati še v RAW in TIFF zapisu. Video zapis pa lahko zapisujemo v ločljivosti 640x480 točk s 30 slikami v sekundi.

 

Večino potrebnih nastavitev in prenastavitev funkcij lahko opravimo z gumbi na kameri (načine ostrenja, hitrosti zajema in osvetljevanja, pregled informacij na zaslonu, pregled že posnetih fotografij, zaklepanje ostritve in osvetlitve, brisanje datotek, vstop v meni in Kodakovo lastno nastavitev Share, prek katere lahko pošljemo datoteko neposredno iz kamere v tiskalnik). Na kameri pa je še kakovosten štirifunkcijski gumb za premik med nastavitvami ter "programirani" gumb, ki nas takoj pripelje do izbrane funkcije v meniju kamere.

 

Kamera nam z gumbom Set in okroglim nastavitvenim gumbom povsem na desni zgornji strani omogoča še premik med nastavitvami (zaslonka, čas, korektura osvetlitve, korektura osvetlitve z bliskavico in občutljivost). Z vsemi temi možnostmi v veliki večini primerov fotografiranja omogoča, da v meni ni treba posegati. Kamera uporabnikom nudi veliko. Lahko bi rekel, da več kot konkurenčne kamere. A glede na njeno ceno, ki je primerljiva s konkurenco, bi bilo skoraj sumljivo, če nekje ne bi nudila manj.

 

Nastavitveni gumbi so kakovostni. Premikanje med goriščnicami pa ni najbolje rešeno. Moti predvsem premajhna natančnost premika.

 

Z gumbom, ki je ob prožilcu, kamero vključimo. Tu pa opazimo, kje so pri Kodak-u prihranili oziroma so se odločili za drugačen tip kupca. Če Kodak EasyShare P850 nudi dobro ohišje in obilo možnosti nastavitev funkcij z gumbi na ohišju, pa je po hitrosti delovanja med počasnejšimi. A to ne pomeni, da je treba predolgo čakati na zajem slike. Z njo se da povsem dobro delati, a so konkurenčne kamere v tem elementu opazno hitrejše. Predvsem pri ostrenju v slabših svetlobnih pogojih se opazi, da ima kamera nekaj težav. Če je objektiv močno podoben tistemu v S2 IS in če ima celo stabilizacijo slike, pa je ta objektiv v nasprotju s podobnim v S2 IS brez hitrega načina premika leč pri ostrenju USM. Tako ugotovimo, da je konstrukcija objektiva verjetno prenesena iz S1 IS, kar pomeni malo počasnejše ostrenje in premik goriščnic.

 

Toda če ne mislite veliko fotografirati v slabih svetlobnih pogojih in hitro gibajočih motivov, naj vas te malo počasnejše lastnosti kamere nikakor ne motijo. Kamera se izkaže v za večino mnogo pomembnejšem in že opisanem prvem delu.

 

Držalo je veliko in nudi dobro oporo in s tem manjše tresenje kamere.

 

Kodak EasyShare P850 pokaže svojo vrednost v enem močno pomembnem elementu, to je kakovosti fotografije, če jo gledamo z vidika družinskega fotografa, ki mu je fotografiranje le konjiček. Ostrina slike sicer ni vrhunska. A barve so delo tistega, ki v njih načrtno deluje že desetletja. Laboratorij Kodak Color Science je med vodilnimi na tem področju. In do zdaj z vidika privlačnosti barv še nisem dobil tako odličnih rezultatov neposredno iz kompaktne kamere. Res je, da to niso resnično prenesene barve in da jih vsak gledalec lahko vidi po svoje. A enako velja tudi za analogno dobo. Kateri film ali fotopapir pa je prikazal realne barve? Dobra slika se zgodi v naši glavi in to pri Kodaku tudi v digitalnem svetu še kako dobro vedo. Za običajno družinsko popotniško fotografijo je Kodak s kombinacijo svojega znanja in znanja drugih naredil odlično kamero. Sicer malo počasno in z manjšo neostrino posnetka, ki pa v primerjavi s konkurenco sploh ni kritična. A počasnost in neostrino je treba najprej sploh videti. Sam sem kritičen zaradi povsem svojega pogleda, predvsem pa moram pregledati na desetine kamer. Zato laže najdem tudi boljše ali slabše lastnosti glede zapisa, a vedno tudi poudarim, da je kakovost slike odvisna predvsem od presoje gledalca. Samo ohišje in nastavitve z gumbi na kameri ter odličnost barv pa vse negativnosti lahko povsem zakrijejo. Saj vemo, to je kompaktna kamera. Ne pričakujte od nje vsega, kar nudijo mnogo dražje kamere, in dobro vam bo služila.

Objektiv je močno podoben tistemu v Canon S2 IS, enake so goriščnice (36-432 mm, ekv. 35 mm), zelo močno podobne so si zaslonke (f/2,7-f/3,8).

Še večja potrditev pa je dobro vidna na zgornjem delu objektiva. Tam se na veliko bohoti napis "IMAGE STABILIZER".

Kamero lahko priključimo tudi na "dock" enoto, katero pa se dokupi posebej.

Kamera se dobro drži v roki, k čemur pripomore izbočeni del držala. Za še boljši oprijem pa bi moral biti še malo širši. Nastavitveni gumbi na kameri so kakovostni, razen okroglega nastavitvenega gumba za premik med programskimi nastavitvami. Ta je preveč ceneno plastičen, a se ni bati, da ne bi dobro opravljal svojega dela.

P850 za sharnjevanje uporablja SD pomnilne kartice. V kameri pa je že 32MB vgrajenega notranjega spomina.

Kamera uporablja Li-Ion baterijo, katero dobimo že v kompletu.

Bliskavica solidno opravlja svoje delo.

Prednji del obroča objektiva pa nosi v Evropi znano fotografsko ime izpred daljnih časov, to je še vedno znanega proizvajalca leč Schneider.

Kodak P850 pokaže svojo vrednost v enem močno pomembnem elementu, to je kakovosti fotografije, če jo gledamo z vidika družinskega fotografa, ki mu je fotografiranje le konjiček.

Osnovne informacije na velikem in visokoločljivem zaslonu.

Napisi različnih nastavitev so dobro vidni in logično postavljeni.

Nastavitev ločljivosti. Kamera nam omogoča direktni zapis v razmerju stranic slike 3:2.

Stabilizacijo slike lahko uporabljamo samo v primeru ko pritisnemo na prožilec (single) ali pa vedno delujoča (continious).

Odlične, všečne barve so delo tistega, ki v njih načrtno deluje že desetletja. Laboratorij Kodak Color Science je med vodilnimi na tem področju.

100ISO. Ostrina ni med boljšimi lastnostmi kamere P850. A za družinsko, popotniško fotografijo in v velikosti povečav do 13x18cm povsem zadovoljuje.

100ISO. Tudi v tem 1:1 izrezu se opazi, da ostrina ni vrhunska.

Pri višji občutljivosti 400ISO je šum močno izražen. Toda tonske vrednosti so še vedno obdržale svojo bogato zasičenost.

Ostrina slike sicer ni vrhunska, a povsem zadovoljuje hobi fotografa, katerim je kamera tudi namenjena.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com