Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Kodak EasyShare P880

Avtor:Matjaž Intihar
22.12.2005 11:19

Ime Kodak je zelo dobro znano skoraj vsakemu fotografu. Leta 1888 je George Eastman dal na trg majhno, iz lesa narejeno Box kamero. V njej je bil svitek celuloidnega traku, na katerega je bil nanesen za svetlobo občutljiv sloj iz srebra, broma in želatine. Na ta svitek filma je lahko fotograf posnel do sto posnetkov. Nato je kamero odnesel v fotolaboratorij, kjer so film vzeli iz kamere in naredili fotografije. Če pogledamo nazaj, se od leta 1888 v analogni fotografiji od kamere do posnetka in nazadnje še izdelane fotografije ni veliko spremenilo. In od kod ime Kodak? Ob pritisku na prožilo in odprtju ter zaprtju zaklopa je kamera naredila zvok "ko-dak". In dobili smo eno najbolj znanih imen v fotografski industriji vse do današnjih dni.

A tudi v digitalni dobi Kodak ni spal. V grafični tehniki je nudil odlične sublimacijske tiskalnike. Leta 1996 pa so fotografom ponudili dve digitalni fotokameri, s katerima je bilo že mogoče narediti dober barvni zapis. Kameri DC-40 in DC-50 sta bili eni izmed prvih, ki sta za ceno samo 1000 dolarjev že omogočali dober barvni zapis. Tudi ločljivost 800.000 točk ni bila kar tako. Nikakor pa ne gre pozabiti, da je Kodak dolga leta svojo digitalno tehnologijo vgrajeval v vrhunske profesionalne fotokamere Canon in Nikon. Te so pod imenom DCS uporabljali fotoreporterji največjih reporterskih hiš. Cena tudi do 40.000 dolarjev za kamero pa je bila dosegljiva le redkim izbrancem.

 

Danes pa Kodak nadaljuje svojo pot. Tudi v digitalni fotografiji imajo veliko število patentov. Pred dvema letoma so dobili veliko "poravnavo" proti Sonyju prav zaradi patentov v digitalni fotografiji. Ker Kodak danes deluje predvsem na znanju, ne pa na proizvodnji, se ne gre čuditi, da na njegovih novih kamerah piše Kodak, Made in China/Korea, Designed in Japan.

 

Kodak ne izkorišča ničesar drugega kot svojo moč in potencial, ki so ga zadnja leta razvijali predvsem na področju barvnega prostora in tipal CCD/CMOS. Tako Kodak v zamenjavo za svojo tehnologijo lahko dobi dobro tehnologijo od podjetij, ki potrebujejo njegovo. Tako se je najbrž tudi rodila kamera z imenom Kodak EasyShare P880.

 


Kot na večini Kodak kamer se tudi na tem objektivu sveti napis Schneider.
 

 

Kodak EasyShare P880

Ob internetni predstavitvi kamere me je na slikah močno negativno prese­netila oblika kamere. Ko pa sem odprl škatlo, vzel kamero v roke, je ta občutek preprosto iz­ginil. Vedno poudar­jam, da fotogeničnost ali nefo­togeničnost ne obstaja. Obstajata samo dober in slab fotograf. In v primeru kamere Kodak EasyShare P880 pri izbiri fotografa res niso imeli srečne roke. Moč svetlobe je naredila svoje in kamera je bila zaradi pasivnega "očesa" AF v glavi kamere videti zelo čudno.

 

A ko kamero Kodak EasyShare P880 vidimo v resnici, sploh ne deluje več tako narobe kot ob prvem srečanju z njo na računalniškem zaslonu, kjer je imela že kar malo "kiklopovski" videz. Toda v resnici je ohišje iz prijetne črne matirane plastike, dobro oblikovano in še bolje leži v roki kot Kodak EasyShare P850. Seveda, kamera je namenjena drugemu tipu uporabnikov.

 

Objektiv nam omogoča premikati goriščnice od 24 do 140mm (ekv.35mm) ročno. S tem smo hitrejši in natančnejši naproti premiku z gumbom in elektroniko.

 

Nastavitveni gumbi glede funkcij in nastavitev so enaki ali močno podobni kot pri Kodak EasyShare P850 (članek), zato jih posebej ne mislim naštevati še enkrat. Je pa Kodak EasyShare P880 namenjena povsem drugačnemu tipu uporabnikov. Medtem ko P850 nudi predvsem zoom s kar 12-kratno goriščnico, pa je Kodak EasyShare P880 iz povsem drugega testa. Omogoča sicer samo 5,8-kratni razpon med gori­ščnicami. A ta se začne od izredno širokega kota zajema 24 mm (ekv. 35 mm), pa vse do še vedno zadovoljive telegoriščnice 140 mm (ekv. 35 mm). Če je potreben še ožji kot, pa tudi ne bo težav. Kamera nudi tipalo s kar osmimi milijoni točk. Taka zaloga točk pa nam nudi možnost večjih izrezov, ki po kakovosti sploh ne zaostajajo za sliko iz P850, saj ima Kodak EasyShare P880 v tem elementu boljšo ostrino zapisa. Premik goriščnic je zelo hiter, saj to možnost opravimo neposredno prek objektiva. Zaslon je hiter in zaradi velike ločljivosti 237.000 točk tudi natančen. Prav tako ima odlično ločljivost zaslon EVF, prek katerega se da tudi ročno izostriti motiv. Kodak EasyShare P880 ima na ohišju še kakšen nastavitveni gumb več kot P850. Tako lahko zelo hitro preidemo v možnost spreminjanja ISO in WB. Glede kakovosti fotografije pa lahko rečem, da je P880 še korak naprej glede P850.

 

Iskalo je kar močno odmaknjeno iz kamere. S tem nam omogoča lažji pogled, saj ne tiščimo celotnega obraza v kamero.

 

Barve so enako močno zasičene in lepe. V elementu ostrine slike pa je Kodak EasyShare P880 še boljša. In če pogledamo malo naokoli. Po eni strani Kodak EasyShare P880 niti nima konkurence. Ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi v smislu kakovosti slike, če jo gledamo z vidika privlačnosti. Še toliko bolj, če vemo, da iz teh osmih milijonov točk lahko brez težav naredimo sliko velikosti 30 x 45 cm ali pa večji izrez slike za njen ogled na računalniškem zaslonu ali televiziji. Kodak EasyShare P880 je kamera, ki v svojem cenovnem razredu po mojem mnenju trenutno nudi največ. Osem milijonov točk, široki kot 24 mm, zaslon z najvišjo ločljivostjo, hitro delovanje in tonsko zelo dobro, že obdelano fotografijo. Če želimo, lahko sliko zapišemo tako v dodatnem načinu TIFF ali RAW in pri nadaljnji obdelavi še izboljšamo kakovost fotografije. A mislim, da to niti ni potrebno. Kodak EasyShare P880 ni namenjena profesionalnim upora­bnikom, ampak vsem tistim, ki za razmeroma malo denarja želijo imeti odlično kompaktno kamero najvišjega razreda. Kodak EasyShare P880 pa je pri vsem tem še vedno razmeroma majhna in lahka.

 

P880 nam na ohišju nudi še več nastavitvenih gumbov kot P850. Vsi trije spodnji na levi strani (izbira načina osvetljevanja, občutljivosti ISO in nastavitve korekture bele barve WB) so zelo koristni in ni potrebe iskati in prenastavljati jih preko MENU-ja.

 

Zaslon je enak kot v P850. Velikost 2,5 palca in kar 237.000 točk ločljivosti. Ker je zaslon matiran, pride do mnogo manj reflektiranja svetlobe iz ozadja.

 

Gumbi so zelo kakovostni in dobro razporejeni.

 

Držalo je široko in visoko. Kamera zelo dobro leži v roki.

 

Pod napisom Kodak je pasivni AF, ki pomaga k hitrejšemu ostrenju.

 

Kamera je narejena iz kakovostnih materialov. Tudi končna obdelava je odlična.

 

Tudi P880 lahko nastavimo na "dock" enoto. Preko nje lahko prenašamo podatke v računalnik, tiskamo ali predvajamo naše fotografije.

 

P880 uporablja Li-Ion baterijo, ki je enaka kot v kameri P850.

 

Datoteke se shranjujejo na SD pomnilno kartico. V kameri pa je že vgrajeno 32MB notranjega spomina.

 

Na desni zgornji strani je gumb za vklop/izklop kamere, prožilec, programski gumb, način hitrosti zajema, zvočnik, in gumb za izbiro programa za osvetljevanje.

 

Na kamero P880 lahko dodamo zunanjo bliskavico, model P20.

 

Od 24 do 140mm (ekv.35mm).

 

Objektiv pri najdaljši goriščni razdalji 140mm (ekv.35mm).

 

Bliskavica je zelo visoko nad optično osjo objektiva. Do efekta rdečih oči pride veliko kasneje.

 

Vgrajena bliskavica nam pri 100ISO omogoča dobro osvetliti motiv do 4m v širokem kotu in 3,1m v ozkem kotu.

 

P880 nam omogoča tudi X-kontakt za studijske bliskavice.

 

Kamera je brez ostrih robov. Tudi pod kotom je pogled na sliko na zaslonu odličen.

 

Kamera je narejena iz kakovostnih materialov. Prav tako sami gumbi.

$$PAGE$$

Osnovno okno z informacijami.

Prve nastavitve v MENU-ju.

Nastavitev ločljivosti in kakovosti slike.

V SetUp nastavitvah je še množica dodatnih nastavitev.

Samo pri najnižji opbčutljivosti 0,8M točk gremo lahko z občutljivostjo na 800 in 1600 ISO.

Izbira merjenja svetlobe.

Način ostrenja.

Okno za izbiro pregleda že posnetih fotografij.

Ob posneti fotografiji se nam pokažejo vse informacije o pogojih ob katerih je bila zajeta.

100ISO. P880 ima kakovosten objektiv kot sam zapis.

100ISO. Dobra ostrina.

100ISO. Povsem drugačen zapis kot ga nudi P850. A seveda, kameri sta namenjeni povsem drugačnim uporabnikom.

Osnovni motiv

Kodak nam zna pričarati zelo všečne tonske vrednosti.

400ISO. Šum je opazen. Ostrina pa je še vedna odlična.

400ISO. Kljub nekaj izgubkljenim detajlom, nam kamera P880 nudi odlično sliko.

400ISO. P880 dosega mnogo boljše rezultate pri 100ISO občutljivosti. Toda vemo, to je kompaktna kamera.

Objektiv pri takem preizkusu pokaže svojo kakovost.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com