Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Konec digitalne video revolucije!

09.01.2011 18:54

DV kasete so nesmrtne!

Na področju videa smo v zadnjih 2-3 letih doživeli zadnji veliki preobrat: video trak na kasetah so začele nadomeščati raznovrstne pomnilne kartice. V amaterskem področju smo doživeli najprej velik razmah zapisa na mini DVD nosilce, nato na vgrajene trde diske, sledil je preskok na hitre pomnilne kartice, ki imajo v uporabi vrsto prednosti, a tudi, tako kot vsak spominski medij, svoje slabosti.

Amaterske videokamere so v zadnjih letih v čedalje večji meri uporabljale AVCHD zapis na SD kartice, nekatere kamere pa še vedno uporabljajo MPEG-2 zapis na hitre CF kartice ali na profesionalno serijo SxS kartic. Kaže da bodo vse te kartične rešitve v celoti nadomestile stare in preizkušene video kasete, tako kot je nekoč šel razvoj iz analognega formatu HI-8 ali S-VHS na sodobni digitalni zapis DV!

Prav kasete DVC so doživele nesluten uspeh v času digitalne revolucije, saj so najprej poskrbele za razmah digitalnega videa v SD zapisu (Standard Definition: 720 x 576 točk), nato pa v drugem valu tudi za uvajanje HD (High Definition: 1920 x 1080 ali 1280 x 720 točk) v obliki HDV formata, ki je za zapis uporabljal iste DV kasete. DV ali HDV kasete so imele vrsto prednosti, a tudi kako šibko točko.

Razvojni koraki video industrije jih sedaj skoraj v celoti nadomeščajo s SD in CF karticami. V letošnjem letu smo v vsej svetovni ponudbi zabeležili le še nekaj redkih kamer, ki sploh še uporabljajo tračni zapis na HDV ali DV kasete, vsi ostali ��" od najbolj amaterskih ��" do najbolj profesionalnih modelov v celoti uporabljajo le še podatkovni zapis na spominske kartice.

Toda: v rokah amaterskih in ljubiteljskih video snemalcev širom sveta je še vedno v uporabi deset tisoče kamer z zapisom na DV ali HDV kasete! Celo sredi hiper-moderne Japonske lahko še vedno v vsaki univerzalni trgovini, na vsakem koraku najdemo DV kasete, ob boku DVD-jem in BD - blue-ray ploščkom. Čemu bi zavrgli nekoliko starejšo tehnologijo snemanja na video kasete v formatu DV ali HDV, če nam vse te kamere še vedno zelo dobro delajo.

DV kasete so še vedno odličen arhivski medij z rokom trajanja vsaj 10-20 let (moderni koncepti snemanja na SD kartice zahtevajo popolnoma novo tehniko in strategijo arhiviranja posnetkov!!!) pa tudi dosegljive so po zelo ugodni ceni v naših trgovinah, kot širom sveta. Če pa sodimo po široki prisotnosti na japonskem trgu pa DV kasete še zlepa ne bodo pošle ali izumrle. Najbolj zagrizeni ljubitelj in prenekateri resni uporabnik pa trdi(mo): DV kasete so nesmrtne!

 

Kako je iz DV nastal AVCHD!

SD format je ostal praktično nespremenjen kar 25 let. Standard zapisa TV slike je bil določen že v 70-ih letih minulega stoletja, ko so opredelili format 720x576 točk v prepletenem ('Interlaced') zapisu. Največji preskok se je zgodil leta 1994, ko je Sony razvil DV (Digital Video) standard zapisa, k podpori novemu formatu pa je pritegnil JVC, Sharp in Canon.

Desetletje je DV format zapisa na kaseto prevladoval v mnogih dimenzijah amaterskega, polprofesionalnega in profesionalnega videa, vzporedno z njim pa je zaživela tudi digitalna beta (profi format) ter dva izvedena formata DVcam in DVpro, a je ostala ideja DV zapisa dominantna za celotno desetletje preobrata iz analognega v digitalni video.

Še več kot to: prav na osnovi tehnike in mehanike DV zapisa se je rodil tudi novi HD format, ki je bil podobno kot DV predhodnik in temelj vseh ostalih HD zapisov. Leta 2003 je Sony skupaj z JVC-jem predstavil HDV zapis (na dveh ravneh) kot HDV1 (1280x720p) in HDV2 (1920x1080i zapis) na iste kasete, kot so jih uporabljali za DV video.

Namesto DCT kompresije (Digital Cosinous Transition) v razmerju 1:6,6, kjer je kompesija v DV formatu potekala znotraj ene slike (podobno kot v foto jpeg zapisu) soza HDV uporabili (tedaj) najnovejšo tehnologijo MPEG-2 zapisa, kjer kompresija v razmerju 1:25 poteka ne le v vsaki sliki posebej, pač pa tudi v tkim. skupini slik (GOP - Group of Pictures) kar je zagotavljalo dovolj visoko vizualno kakovost slike od dovolj sprejemljivi velikosti (in hitrosti zapisa, ki ga omejuje pretočnost vsakega posameznega medija-zgornja meja podatkovenga toka). MPEG-2 so razvili za satelitske prenose in uporabona DVD ploščkih, v HD verziji pa je bila to odlična priložnost za uporabo v prvi generaciji polnoformatnih HD kamer.

Iz HDV osnove (ki je tehnično gledano kot standard pomenil zapis na kaseto) so se razvili vsi ostali - HD zapisi, JVC ga je prvi začel uporabljati za zapis na CF kartice, Panasonic pa svojo verzijo DVcam Pro in DVcamHD kot zapis na P2 (PCMCIE) kartice. Vzporedno z razvojem MPEG-4 formata in standarda, ki je po svojem bistvu le derivat MPEG-2, pa so se razvijali tudi algoritmi kompresije, tako da je MPEG-4 hitro dosegel svoj cilj: enako kakovost slike kot MPEG-2 ob polovični velikosti (in hitrosti podatkovnega toka) zapisa.

Nekateri alternativni video proizvajalci so poskušali ta zapis že uporabiti na različne načine v svojih kamerah, toda šele 'pakt' med večnima konkurentoma na video področju Panasonicom in Sonyjem konec leta 2008 je utrl vrata novemu MPEG-4 formatu tudi v širši spekter kamer: Na osnovi AVC-1 SMPTE standarda in tehnologije MPEG-4 kompresije v obliki H.264 standarda sta opredelila najnovejši potrošniški format AVCHD, ki pa sploh ni normiran kot video zapis, pač pa kot podatkovni zapis - na katerikoli nosilec, naj bo to na DVD, trdi disk ali na spominske kartice!

Dve leti smo spremljali razvoj raznovrstnih video kamer s tovrstnim zapisom, šele lani pa je Panasonic pokazal svojo verzijo tovrstnih kamer, ki pa so nosile 'profi' oznako DVCproHD, Sony pa je letos tudi v srednjem profi razredu končno uporabil format, ki je dozorel za široko ljubiteljsko, a tudi vrhunsko profi uporabo. Vzporedno je tudi narasla hitrost pretoka podatkov na kartice SD, ki so šele v zadnjih dveh generacijah (ob višji stopnji kompresije HD videa in njegovi zmanjšani velikosti) dozorele tudi za široko uporabo v vrhunskih video kamerah. AVCHD format je vse to le še olajšal, SDHC kartice pa so tako ali tako novi absolutni standard prihodnosti - sedaj tudi na področju videa.

 

Konec digitalne video revolucije!

Sony je leta 1995 predstavil prvo digitalno kamero v zgodovini videa: model VX1-1000 s tremi tipali, ob tem pa tudi nekoliko cenejšo in oskubljeno verzijo VX-700 (s samo enim tipalom). Novemu valu so v desetletju sledili vsi vodilni svetovni proizvajalci TV opreme, prav digitalna revolucija pa je po padcu berlinskega zidu in vseh demokratičnih spremembah v (vzhodno) evropski družbi omogočila tudi demokratizacijo video in TV medija.

Če je bila prej le-ta rezervirana za zelo bogate medijske koncerne in manjša produkcijska podjetja, pa so se vse cenejše in zmogljivejše digitalne kamere omogočile dostop v TV in video svet številnim novim generacijam ustvarjalcev na vseh ravneh. Monopol lastnikov in uporabnikov profi beta kamer se je razblinil, saj so s podobnimi kamerami kot DV sony VX-1000 in njenimi nasledniki in konkurenti v DV formatu lahko producirali video vsebine na enaki kakovostni ravni kot z analognimi beta kamerami, a ob veliko manjših vložkih. Ob tem so imeli odločilno prednost - delo je v celoti potekalo v digitalni domeni - z vsemi prednosti, ki jih je ta s sabo prinesla!

Po velikem koraku v lepi novi digitalni svet je prišel naslednji veliki korak: prehod v HD TV!Magična beseda sodobnega videa HD pomeni »Visoko Ločljivost« zapisa, ki je (odvisno od formata in tehnike) lahko vsaj 2x, pa tudi 5x večja kot dotedanji DV ali SD (Standardna Ločljivost) zapis. Znova je bil Sony med pionirji, saj je 2003 predstavil prvi HDV kameri: polprofesionalno FX-1 in profi-izvedbo Z-1! Po več vmesnih modelih smo predlani doživeli dve najboljši HDV kameri kadarkoli: Z-7 in Z-270, ki pa so ju (ob običajnem zapisu na HDV kaseto) dopolnili še s posebnim snemalnikom video zapisa na CF kartice.

Dobili smo prve profesionalne hibridne videokamere, ki so brez dodatne opreme snemale na trak in spominsko kartico vzporedno. Sony je tu še uporabil Zeissove (izmenjljive!) objektive, toda lani je naredil še en korak navzgor - z zadnjo HDV kamero - z modelom Z-5! Ob hibridnem dvojnem zapisu (HDV kaseta in CF kartica, zaporedno ali vzporedno) so prvič uporabili znanje iz nekdanjega Minoltinega foto oddelka in kamero Z-5 zasnovali z na novo preračunanim zumom G-serije. Z-5 je zagotovo vrhunec Sonyjeve HDV serije, saj je izredno zmogljiva, neverjetno ostra, hkrati pa nudi dvojno varnost podatkov: v obliki kasete in vzporednega zapisa na CF kartici, vsak s svojimi prednostmi. O tej kameri nam veliko lahko pove tudi naš svetovni popotnik, raziskovalec in snemalec Zvone Šeruga.

Najnovejša generacija AVCHD Sonyjeve srednjega profi razreda pa izkorišča vso znanje, izkušnje, tehniko in najboljše rešitve iz kamere Z-5, a hkrati predstavlja preskok v novi tehnološki svet, kjer gospodarijo SD kartice in AVCHD format. Digitalne video revolucije je konec! Sedaj nas čakajo le še majhni koraki na poti postopne video evolucije, ki so ga bomo nekoč spominjali po velikih črkah DV, HDV in AVCHD.

Veljko Jukič

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com