Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Nikon D50 / I. test

Avtor:Matjaž Intihar
26.06.2005 20:10

 

Tokrat je Nikon pohitel. Na trgovske police je dal DSLR kamero najnižjega cenovnega razreda model D50 in to samo dober mesec po prihodu konkurenčne kamere Canon EOS 350D. Njihovi predstavniki so nam že na tiskovni konferenci na sejmu Photokina 2004 zagotovili, da bodo sedaj bolj odločno prihajali na trg v vseh razredih foto digitalnih kamer. In res, med kompaktnimi kamerami so prisotni na trgu v vseh razredih z zelo konkurenčnimi modeli.

 

Za DSLR razred se je vedelo, da bo postal v letošnjem letu pravi prodajni hit. Pa mislim, da je želja fotografov imeti DSLR kamero znanega proizvajalca zopet večja od proizvodnih zmogljivosti. Danes je tudi tu vse drugače kot v analogni tehniki. Fotografom, ki so že imeli analogne DSLR kamere, so se najcenejše DSLR že približale globini njihovega žepa. Za vsako ceno že niso silili v digitalni svet. Vse več je tistih fotografov, ki so do sedaj uporabljali kompaktne digitalne kamere in že prehajajo na višjo stopnico, to je v nekdaj ekskluzivni SLR svet. Nikon se je pravočasno odzval in na trg ponudil DSLR kamero Nikon D50, ki je direktni konkurent kame­ram, ki so že na trgu Canon EOS 350D, Oly­m­pus E-300 in Pentax *ist Ds, *ist DL.

 

Kamera nam preko funkcije AF nudi tudi novost AF-E. V tem načinu kamera deluje kot AF-S, ko pa zazna gibanje sama prestavi na AF-C in začne spremljati premikajoči objekt. Gumb za dvig bliskavice nam služi tudi za nastavitev korekture moči bliskavice.

 

Vidi se, da je pri Nikon zavel nov veter. Prejšnjo miselnost, da morajo vedno imeti v različnih SLR razredih kamero, ki bo kakovostno in cenovno vsaj stopnico višje od konkurence, so tokrat spremenili. Na trg so ponudili kamero, ki ima še vedno veliko zanimivih uporabniških lastnosti, predvsem pa kamero, ki ima zelo zanimivo ceno. Prav v tem zadnjem pogledu pa so naredili pravi miselni preskok.

 

Že na začetku lahko rečem, da je D50 pravo konkurenčno nasprotje EOS 350D. Predvsem za kupce, ki danes iščejo DSLR kamero, katera mora imeti ime in seveda trenutno "primerno" ceno. O množici več ali manj pomembnih tehničnih lastnosti pa za njih ni potrebe razpravljati. Proizvajalci znajo z marsikatero programsko rešitvijo dodati tisto, kar si fotograf želi. Hitro pa se opazi, da je sedaj Nikon tisti, ki igra vidno vlogo v DSLR razredu. Z nekaj cenejšimi rešitvami jim je uspelo, da so sedaj oni v poziciji, ko so cenovno zelo dostopni kupcem, ki prehajajo iz kompaktnih kamer v DSLR razred. Pa že na začetku opozarjam! Kdor od DSLR kamere želi več, bo moral vsaj stopnico višje, tam kjer je Nikon D70s.

 

Ohišje D50 je ostalo podobnih dimenzij 130 �- 102 �- 76 mm kot ga ima kamera iz višjega razreda D70s (140 �- 111 �- 78 mm). Črno matirano plastično ohišje je po občutku v roki iz kakovostnejšega plastičnega materiala, potrudili pa so se dati na držalo in zadnji del kamere kjer držimo palec še gumo, da nam kamera ne drsi iz rok. Ker je kamera ostala zajetnih dimenzij jo v roki držimo čvrsto. Tudi teža ohišja 540g (D70s 600g) je povsem primerna za hobi ali popotniškega fotografa. Moram reči, da je v tem razredu vsaj zame osebno kamera obdržala zelo kakovostno ohišje tako v materialu kot ergonomiji. Za dolgotrajno držanje v roki sta tako velikost in teža odlično izbrani. Vemo pa, vsak ima svoje zahteve. In kdor ima v svoji foto torbi vedno premalo prostora, si najbrž zaželi še manjše kamere.

 

Nikon D50 nam zaradi velikosti kamere in samega držala nudi odličen oprijem.

 

Nastavitveni gumbi na kameri že kažejo, da želijo na D50 poudariti tudi enostavnost rokovanja. Gumbi so veliki, predvsem pa kakovostni. Edino kar mi na kameri deluje ceneno, sta štiri funkcijski gumb na zadnjem delu kamere, ki mi po materi­alu in načinu uporabe ne deluje v skladu z ostalimi in vratca za katerimi je SD pomnilna kartica. Gumb kot vratca pokvarita vtis o odličnosti ohišja glede na ostali material iz katerega je narejeno. Toda, v vseh elementih pa kamera ne more ponujati popolnosti. Potem bi se lahko že pogovarjali, ali morda D50 ne konkurira kar D70s. Mislim pa, da so s celotnim ohišjem kamere D50 pri Nikon med prvimi pokazali, da se tudi v tem cenovnem razredu, da več kakovosti ponuditi na trg.

 

Gumb za vklop ob prožilcu je lahko dosegljiv in uporaben, kadar želimo večkrat izklapljati kamero in hraniti energijo. Treba pa se je navaditi, da je gumb za vklop takoj pri prožilcu, da kamere po pomoti ne izklopimo. Vendar se uporabnik kamere hitro navadi posebnosti določenega proizvajalca, če je kamera njegova in spozna njihovo filozofijo tako gumbov kot nastavitev preko menija. Po vklopu je kamera v trenutku (0,2 sekunde) pripravljena na delovanje. Da je kamera namenjena hobi fotografom se vidi že po možnostih izbire programskih nastavitev za osvetljevanje. Imamo možnost uporabe "popolne" zelene avtomatike (Auto) in šestih pred nastavljenih "scenskih" nastavitev (Portret, Pokrajina, Otroci, Šport, Makro, Nočni portret). Kot večina konkurenčnih kamer smo tudi pri D50 v teh "scenskih" nastavitvah omejeni pri kontroli posnetka. D50 nam v teh nastavitvah nudi možnost premika samo med ločljivostmi, hitrostjo zajema posnetka, nastavitev samosprožilca in kot smo vajeni pri novejših Nikon kompaktnih kamerah tudi možnost nasveta, za kaj je katera od "scenskih" avtomatik primerna. ISO, točke ostrenja, načina merjenja svetlobe in AF ne moremo spreminjati. Z uporabo novega načina "Child" (Otroci) mode lahko naredite kontrastne otroške posnetke s pravilno vrednostjo živahnih barv brez popravkov na računalniku. Vas to ne spominja malo na kompaktne kamere? Vedeti je treba, da nas te scenske nastavitve močno ovirajo v kreativni fotografiji. So odlične dokler kamero spoznavamo. Toda za resnejše delo, kar naj bi DSLR kamera bila kmalu spoznamo, da smo s temi scenskimi nastavitvami močno omejeni. Zato se mora fotograf spoznati s bolj prijaznimi nastavitvami, S, A, M.

 

Zadnji del kamere je pregleden. Osebno me je še najbolj motil štiri funkcijski gumb. Naproti celotnemu ohišju in kakovosti ostalih gumbov je še najbolj poenostavljeno izdelan. Nekaj pa mora biti na ohišju iz najnižje stopnice drugače kot na kamerah višjega razreda.

 

Edina dva gumba, ki sem jih na tej kameri pogrešal, je možnost izbire med različnimi načini merjenja svetlobe, za to spremembo je treba v MENU in gumb za pred ogled globinske ostrine. S tem tudi pri Nikon nakazujejo za koga je D50 namenjen in kolikšno uporabniško vrednost ima. Kdor potrebuje več se ve, nudimo vam D70s.

 

D50 nam nudi tri možnosti merjenja svetlobe. 3D Matrix II. (po celotni površini) v 420 točkah, s poudarkom na sredini in spot merjenje. Algoritem merjenja je enak kot v D2x. Edina slabost je ta, da je treba premik med vsemi tremi možnostmi narediti v meniju. Zanimivo, da nudijo spot lastnost, ki jo začetniški fotograf le redko izkoristi v pravi meri.

Časi osvetlitve so od 30sek. do 1/4000sek. in B. Sinhronizacijski čas z bliskavico je 1/500sek.

 

MENU nam ponuja večino lastnosti, ki lahko fotografu pomagajo k kakovostnejšemu zajemu motiva. (Zopet je razlika med D70s v tem, da nam le ta nudi bolj fine, natančnejše nastavitve). Predvsem pa so na 2.0 palca velikem TFT zaslonu napisi zelo veliki in s tem kakovostno vidni. Imamo možnost, da spreminjamo samo "najpomembnejše" lastnosti ali pa da vidimo vse "razširjene" lastnosti. Zanimivo, da imamo možnost premika med različnimi načini merjenja svetlobe, torej lastnosti, ki je preko gumba na kameri sploh ne moremo spreminjati, samo v razširjenem meniju, pa še to ne na začetku funkcij. Očitno so inženirji predvidevali, da manj izkušeni fotograf spot "točkovno" možnost ne bo velikokrat uporabljal. Za zahtevnejše nudijo D70s. Proizvajalci že vedo kako se "trgovskemu faktorju" streže, da nam imajo trgovci za ponuditi dražje kamere.

 

Zanimivo, da se je Nikon odločil pri kameri D50 za SD kartico. Tudi na ta način kažejo v kateri razred kamer sodi. Je pa že kar nekaj proizvajalcev SD kartic, ki nam nudijo kapaciteto 1GB in višje hitrosti zapisa.

 

Preko menija pa lahko nastavljamo "bracketing" način zajema s tremi zaporednimi posnetki z različnimi korekturami (osvetlitev in WB). Nastavljamo načine delovanja določenih gumbov. AE-L/AE-F gumb nam lahko služi za hkratno ali posamično zaklenitev funkcije, kot gumb za ostrenje ali pa za zaklepanje osvetlitve kadar delujemo z bliskavico.

Imamo tudi možnost tonskih korektur, kot korektur ostrine, kontrasta, zasičenosti barv sRGB kot AdobeRGB barvnega prostora.

 

Iskalo je zadovoljivo svetlo. V spodnjem delu vidimo večino najpomembnejših informacij za zajem motiva. V "scenskih" nastavitvah se nam tudi pokaže, katere funkcije, ISO, WB, točke ostrenja so že avtomatsko določene. Zanimivo, da je v kameri ostalo zrcalo velikosti LEICA kamer, medtem, ko je medlica manjša. D50 pa nam ne nudi možnost zapisa "mreže" v iskalu. D70s nam to možnost omogoča. Marsikateri zajeti motiv je s to pomočjo lahko poravnan. Ve pa se. D50 ima svoj krog kupcev.

 

Ostrenje je možno preko petih ostritvenih točk. V "scenskih" nastavitvah se med točkami ne moremo premikati. V ostalih ročnih programskih nastavitvah pa se med točkami premikamo s pomočjo štiri funkcijskega gumba. V primeru, da preko iskala gledate z levim očesom, je premik gumba in hkratno gledanje v kateri ostritveni točki smo precej nerodno. Ostrenje je hitro, predvsem pa odlično deluje tudi pri ostrenju motiva z malo kontrasti ter temnih predmetov v slabih svetlobnih pogojih. V elementu ostrenja, hitrost, kakovost, nam D50 takoj pokaže v čem je razlika med kompaktnimi in DSLR kamerami.

Fotograf pa na samo ohišje, ergonomijo, materiale, gumbe, MENU in nastavitev vseh funkcij gleda tudi emocionalno. Torej z že kar pregovorno pripadnostjo enemu podjetju. Zato so lahko občutki pri nakupu ali prvi uporabi različni. Ko pa fotograf spozna določeno filozofijo uporabe kamere, kot nastavitev, pa je nemogoče povsem objektivno določiti, ali je določena funkcija kakovostna tako uporabniško kot po kakovosti. Bistvo je, da se tako s kamero kot lastnostmi odlično spoznate in če tudi kakšna funkcija nima hitre poti izbire ali visoke uporabniške vrednosti, jo lahko enostavno preskočimo, uporabimo drugačen način zajema ali pa celo uporabimo drugo funkcijo.

Tako glede ohišja kot uporabniške vrednosti pa nam D50 ponuja veliko. Res, da je kamera iz prve Nikon stopnice DSLR kamer, toda vseeno lahko rečem, da nudi veliko.

 

Zaslon je velik 2.0 palca. V kompletu pri D50 ne dodajo zaščitne plastike. Kameri niti še niso dodali možnost dodatnega držala.

 

Vgrajena bliskavica je zadovoljiva za doosvetljevanje. Za več bo treba uporabiti dodatno zunanjo bliskavico. Imamo pa možnost, da na kameri nastavljamo korekturo moči bliskavice.

 

Za D50 so pri Nikon izdelali dva nova objektiva. AF-S DX 18-55/3.5-5.6G ED in spodaj...

 

... AF-S DX 55-200/4-5.6G ED. Oba sta iz najnižjega cenovnega razreda. Možno je kupiti samo ohišje kamere in samostojno "boljši" objektiv AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX, katerega sem imel tudi na preizkusu. V eni izmed trgovin nam nudijo še cenejšo izvedbo kompleta kamera, objektiva. Pri kameri D50 lahko dokupimo dva Sigma objektiva.

 

Tipalo je od proizvajalca Sony. Vemo, da nam 6M točk povsem zadostuje tudi za večje povečave.

 

Na zaslonu so napisi zelo veliki in dobro berljivi. Nekatere funkcije so nastavitveno okrnjene naproti D70s.

 

Zelena avtomatika in scenske nastavitve nam ne nudijo možnosti kontroliranja motiva. Kamera deluje v vseh petih ostritvenih točkah in po lastnih programskih nastavitvah glede časov in zaslonk. Kontrola posnetka je tako nemogoča. Spoznajte nastavitve P, S, A in M in z njihovo pomočjo sami vplivajte na čas osvetlitve, globinsko ostrino, ISO, WB, način delovanja AF in merjenja svetlobe.

$$PAGE$$

Kakovost slike

Nikon je ostal pri Sony tipalu z 6M točk. Vemo pa že, da nam to število točk v DSLR kamerah že omogoča tudi kakovostne povečave v velikosti 30 x 45cm. Predvsem pa se mora fotograf, zavedati, da imajo DSLR kamere drugačen proces obdelave podatkov kot kompaktne. In ni malo uporabnikov, ki so s prvimi fotografijami iz DSLR kamer nezadovoljni (ni ostrine, kontrasta, zasičenih tonov). Torej DSLR kot D50 nam nudi množico dodatnih nastavitev za "izboljšanje" slike, vendar vedite, da se te nujne korekture s pomočjo programov za obdelavo fotografije z njimi mnogo bolje opravi. Tudi sama kakovost objektiva močno doprinese k kakovostnejši fotografiji. Seveda, če jo sploh želite, oziroma vidite razliko. Na žalost še nisem uspel preizkusiti novih Nikon objektivov AF-S DX 18-55/3.5-5.6G ED in AF-S DX 55-200/4-5.6G ED, namenjenih prav uporabnikom, ki si želijo objektive iz nižjega cenovnega razreda. Torej imeti večji razpon goriščnic, vseeno pa ne dati veliko denarja za njih. Sicer pa ste že brali večkrat zapisano. Vsaka kamera ima svoj "zahtevni" razred uporabnikov, s tem pa jim nudi tako njihovi zahtevnosti potrebne uporabniške kot kakovostne funkcije. In za D50 bodo novi objektivi povsem zadovoljivi.

 

Zanimivo, da so še vedno ostali pri najnižji občutljivosti 200ISO. Pri močni sončni svetlobi in s "svetlimi" objektivi bomo tako teže kontrolirali globinsko ostrino v njeni najmanjši možnosti. Verjamem pa, da uporabnikov te kamere to ne bo motilo. Najbrž si lastnik te kamere ne bo kupoval dragih svetlobno močnih objektivov. Če pa že, pa obstaja rešitev v obliki ND (sivih) filtrov.

Tudi z novimi algoritmi jim še ni uspelo ujeti vse "konkurence" pri obdelavi šuma. Pa kot že vemo, šum na zaslonu je povsem drugačen kot na papirju. Tam je viden v mnogo manjši meri kot na zaslonu.

 

Predvsem je pomembno, da se s kamero odlično spoznate. Le tako boste lahko izkoristili vse njene možnosti.

 

AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. 18mm, f/8. Ob robovih je kromatska aberacija izrazita. Opazi pa se, da nam kamera že v osnovi programsko ostri fotografijo.

 

AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. 70mm, f/8. Odlična ostrina. Po tem prvem preizkusu imam občutek, da se kamera pri obdelavi fotografije obnaša bolj po filozofiji kompaktnih. To je, da že v fazi obdelave podatkov programsko dodajo ostrino, kontrast, zasičenost barv in popravljene tonske vrednosti. S tem že takoj pridobimo na všeščnosti fotografije, izgubimo pa pri nadaljni obdelavi. Ve pa se, komu je D50 namenjena. In ti kupci bodo redko posegali po korenitih obdelavah fotografij v "digitalni temnici".

 

AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. 45mm, f/11. Šele pri večjih povečavah opazimo nepravilnosti. Kromatsko aberacijo ob robovih in neostrino v ozadju.

 

ISO 1600. V tem elementu se Sony tipalo in Nikon algoritmi še ne približajo konkurenci. Vendar že vemo, da šum na izdelanih fotografijah ni opazen v tolikšni meri kot na zaslonu. Predvsem se ne bojte zvišati občutljivosti, če je svetlobe premalo. Bolje je imeti nekaj šuma in tonsko ne tako kakovostno fotografijo, kot pa premaknjen posnetek.

 

Tudi na tej fotografiji opazimo, da nam kamera programsko dodatno ostri. Je pa ta način obdelave slike primeren za fotografe, ki si fotografij ne obdelujejo dodatno v računalniku.

 

Še en preizkus več, da je ostrina zapisa dobra.

 

D50 nam lahko odlično služi za še kaj več kot samo "snapshot" posnetek. Ker z njo lahko odlično kontroliramo različne parametre pri zajemu posnetka je lahko odlična kamera za izrazno fotografijo.

 

AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. 70mm, f/5,6, 1/125sek. Dobra ostrina in kontrast.

 

AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. 70mm, f/4,5, 1/125sek. Bistvena prednost DSLR kamer pred kompaktnimi je v kontroliranju globinske ostrine. D50 nam v tem elementu že odlično služi.

 

Tudi na tej sliki lahko vidimo, da s pomočjo odprte zaslonke dosežemo globinsko ostrino samo tam kjer jo želimo.

 

D50 in AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX.

 

Kameri lahko sami nastavljamo čas osvetlitve. Tako z daljšimi časi lahko poudarimo gibanje.

 

Odzivnost kamere je odlična. To je velika prednost DSLR kamer pred kompaktnimi. Tako lahko ujamemo na tipalo marsikateri motiv, ki v naslednjem trenutku že ni več dosegljiv.

 

Zaključek

Kamere še nisem imel toliko časa, da bi lahko podal povsem objektivno oceno glede kakovosti slike, predvsem pa jo v večih primerih primerjal s konkurenco. Za to si bom vzel čas in primerjave objavil kasneje. Vendar že sedaj lahko zagotovim, da je fotografija iz D50 povsem zadovoljiva, če na njej le ne iščete vseh možnih "tehničnih" napak.

Upam pa, da zdaj že veste. Najnižji razred nam ponuja samo toliko kot cena sama. Pa ne v kakovosti slike. Predvsem samo v uporabniški vrednosti kamere. In od D50 ne pričakujte, da vam bo nudila uporabniško ter kakovostne povečave kamere iz najvišje Nikon stopnice, to je D2x. Ker je DSLR svet še povsem na začetku svoje poti, uporabniški kot kakovostni se je treba zavedati, da smo mi sami tisti, ki si že z nakupom kamere postavimo "naš" uporabniški razred s tem prilagodimo nakup naše kamere. Če želite več, predvsem v uporabniški vrednosti, potem bo treba stopnico više (60.000SIT). Tam je že Nikon D70s. Torej je Nikon že na poti, ko nam nudi kar nekaj alternative pri izbiri. Čakamo še na zamenjavo D100. Potem bo komplet kamer za hobi fotografe popoln. Na koncu pa še opozorilo. Kamere so pričeli prodajati šele zadnji teden junija. O njih se zaenkrat ve zelo malo. Zato opozarjam sledeče. Če si v fotografiji želite od kamere več in si več lahko tudi privoščite, potem stopite stopnico više kjer je Nikon D70s in objektiv AF-S 18-70 mm F/3,5-4,5G DX. Nič ni drugače, kot pred dvemi leti, ko sem opisoval EOS 300D in zapisal, kdor želi več, naj raje premisli in seže po 10D.

http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_150.shtml

 

Tudi vsi vi, ki si želite Nikon kamer, preberite ta zapis in se resno vprašajte ali D50, ali D70s. In še en namig. Za približno 60.000SIT boste dobili kakovostnejšo kamero in kit objektiv. Vemo pa, zaradi tega ne boste nič boljši fotograf.

 

D50 se je nastavila naproti konkurenci. Nikon je predvsem s ceno postal drugačen in veliko bolj prilagodljiv. Lahko rečem, da se je prvič v njegovi zgodovini zgodilo, da so po kameri Nikon EM dali na trg kamero s krepko nižjo ceno kot "rdeči" konkurent. Tudi pri objektivih so pri Nikon malo zamižali in ponudili dva objektiva, ki jih do sedaj pri njih nismo bili vajeni. Toda sedaj že vedo, treba je zadovoljiti tiste uporabnike kompaktnih kamer, ki si želijo v DSLR razred. Trenutno je moje mnenje, da je Nikonu to odlično uspelo. Velja pa, da tisti, ki si želite od kamere več, več posegati v obdelavo fotografij in imeti kakovostnejši kit objetiv, le premislite, če ne bi prešli na D70s. Razlika med kamerama ni samo v ceni!

 

 


Drugo mnenje

 

Tekst in fotografije: Domen Grögl

 

Nikon D50 sem vzel na test za nekaj dni in ga preskusil na terenu, ker se mi zdijo testi z merili, aparaturami in ostale metode dolgočasne. Ko kupujem aparat, ga preskusim tako, kot bo največ delal, torej na terenu. Ne zanimajo me tehnične finese in balast, po navadi aparat prvi dan nastavim, potem pa uporabljam le še 5 do 10 funkcij.

Začel sem na Najstfestu ��" koncert, kjer sem že po nekaj posnetkih pozabil, da je to nov aparat, saj sicer veliko delam z D70, ki mu je zelo podoben.

Po mojem mnenju je D50 aparat za vse, ki se jim ne mudi preveč, saj z dvema posnetkoma v sekundi ni primeren za hitro športno oziroma reportersko fotografijo. Vsi ostali pa bodo z njim več kot zadovoljni, saj je kvaliteta fotografije boljša od vseh (tudi pro) aparatov, ki jih je nikon izdelal pred D2X. Ima zelo robustno ohišje, kar je za ta cenovni razred presenetljivo. Manjka mu le pokrovček za monitor, kar pa verjetno za tiste, ki pazijo na opremo, ne bo prevelik problem. Tisti, ki bodo z njim delali v slabi svetlobi, bodo morda pogrešali še osvetlitev zgornjega monitorja.

Kot rečeno, aparat je zelo podoben D70, ki ga uporabljam v zadnjih 12 mesecih in do sedaj, ko je števec posnetkov presegel 50000, še nisem imel težav in mislim, da bo z D50 podobno. Meniji so preprosti, rokovanje tudi. Z vgrajenimi programi omogoča tudi popolnemu začetniku, da naredi lepe slike, saj tudi bliskavica v zaprtih prostorih lepo osvetljuje.

Naslednji dan sem šel na Jelovico, kjer sem naredil poskus v naravi, s stativom. Fotografije so lepe in primerne za objavo v katerikoli reviji. Za naravoslovne fotografe priporočam color mode IIIa, ki barve nasiči, rezultat pa so žive slike tudi v senci.Na monitorju, ki je boljši kot pri D70, z lahkoto preverimo ostrino, samo ostrenje pa je tudi zelo natančno.

Baterija je enaka kot pri D70 in sem z njo zelo zadovoljen, ker marsikdaj pozabim, da je to še pred dvema letoma bila ena večjih težav pri pro aparatih.

Tretji dan sem se zapeljal do Ljubljanskega gradu, odkoder sem s časi tudi do 25 sekund posnel nekaj večernih fotografij in čeprav nisem imel vključene funkcije za korekcijo šuma pri daljših osvetlitvah, ne opazim nobenih razlik.

Končni vtis: odličen aparat, izdelan za amaterje, s katerim lahko posnamemo zelo kvalitetne fotografije.

 

1/400sec, F8, AF105 micro

 

2sec, F22, AF105 micro, stativ

 

4sec, F22, AF105 micro, stativ

 

1sec, F18, AF12-24/4 pri 16mm, NDgrad, stativ

 

2sec, F22, AF12-24/4 pri 15mm, NDgrad, stativ

 

2sec, F22, AF12-24/4 pri 16mm, NDgrad, stativ

 

15sec, F13, AF50/1.8 , stativ

 

1/2sec, F14, AF80-200/2.8 pri 145mm, WB: incandescent, stativ

 

15sec, F18, AF80-200/2.8 pri 120mm, WB: incandescent, stativ

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com