Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

Nikon D80 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
16.10.2006 17:39

 

Začetek članka o preizkusu kamere Nikon D80 je lahko zelo enostaven. Prav tako njegov zaključek. Celoten preizkus bi lahko opisal v enem stavku in bi ga razumeli tako Nikon uporabniki, kot tisti, ki si želijo za svoj hobi prvo SLR kamero iz višjega vstopnega razreda.

 

"Nikon je zopet ujel veter v svoja jadra"! Po uspešni kameri Nikon D200 so predstavili zamenjavo za kamero Nikon D70s. Z novo Nikon D80 so skočili v razred kamer, ki je kot nalašč za zahtevnejšega hobi fotografa.

 

In zakaj pravim, da je Nikon ponovno ujel pravi veter? Zato, ker so hobi fotografi dobili kamero, ki nudi dobro ohišje ter množico lastnosti, ki jih Nikon nudi tudi v višjem razredu. Nikon ima v letošnjem letu dobro prodajno rast, ki pa jo bo z modelom D80 še vzpodbudil. Nikon D50, ki je na najnižji vstopni stopnici med SLR kamerami vsaj zame osebno in verjamem tudi za "prave" nikonaše niti "ni prava" Nikon kamera. Je pa odlična kamera za vse, ki šele vstopajo v digitalni SLR svet in si želijo kamero z imenom, ki že vse od leta 1959 kreira razred SLR kamer. Zakaj pravim v nevednicah, da D50 ni "prava" Nikon kamera. To podjetje nosi svojo slavo predvsem iz modelov serije F. Leta 1959 so predstavili legendarno F. Kamero s kratkim imenom je zaznamoval širok spekter dodatne opreme in fotoreporterji so jo vzeli za svojo. Vse do leta 1977 Nikon drugih svojih kamer sploh ni predstavljal pod imenom Nikon. To ime je bilo namenjeno samo seriji F. Ostale kamere so bile pod imenom Nikkormat. Dobro se še spomnim mojih prvih sejmov Foto antika in pogledov na te vrhunske kamere, ki pa so bile dosegljive le redkim. Nikon je vedno skrbel, da je bil tehnološko napreden, s tem pa tudi cenovno v visokih razredih.
Leta 1977 pa je Nikon naredil nov korak k amaterskim fotografom. Predstavil je povsem manualno kamero FM in to pod imenom Nikon. Ker je bila kamera tehnološko kot uporabniško vrhunska, so jo Nikon/Nikkormat uporabniki hitro vzeli za svojo in postala je "mini" F kamera. Za naprednejše amaterske fotografe zelo želena, za fotoreporterje pa močno uporabna kot druga ali tretja kamera. Vedeti je treba, da je v tistem času Nikon obvladoval 85% profesionalnega foto trga kamer. S kamero FM in leto kasneje z FE, ki je že imela avtomatiko časa pa je začel resneje vstopati tudi med zahtevne fotoamaterje. Canon je imel s svojo sistemsko kamero F-1 samo 8 do 10% trga, ostalo pa sta si delila Minolta s kamero XM in Pentax s kamero LX. Contax RTS pa je že bila bolj eksotika, Leica pa v glavnem prisotna samo še med najzahtevnejšimi ljubitelji, pa še to predvsem zaradi "najboljše" optike.

 

In leta 1979 je Nikon naredi nov korak. Korak, ki je razdelil uporabnike Nikon kamer na dve strani. Vprašanje je bilo, ali Nikon dela prav, da doda svoje ime na nove kamere ali ne. Če bi takrat imeli spletne forume ne bi bilo foto strežnika, ki ne bi deloval pod polno obremenitvijo. Vzrok pa je bila kamera Nikon EM. Canon je takrat s kamero AE-1 žel vse prodajne rekorde. SLR fotokamera je postala enostavna in s pomočjo procesorja v kameri pomagala fotografu do uspešnih posnetkov, kar s SLR kamero ni bilo enostavno, če nisi imel nekega predznanja. In Nikon se je odločil, da bo del finančne pogače med širokimi množicami fotografov pobral tudi sam. Kaj tudi ne! Ime Nikon je bilo močan magnet. Toda ali tudi v amaterskem razredu? Marsikateri Nikon uporabnik njegovega vstopa v množični razred ni mogel razumeti. Še toliko manj, ker so za to kamero naredili nekaj objektivov cenejše "plastične" serije E. In od takrat naprej še vedno velja, da se za Nikon kamero iz najnižjega uporabniškega razreda lahko od kje sliši "ni pravi Nikon"!

 

Ali je bila kamera Nikon EM in kasneje FG prava poteza ali ne vedo pri Nikon. Zame osebno je bila, saj je takrat Nikon prišel tudi med nas fotoamaterje. Toda na tem terenu ni bil tako superioren kot v profesionalnem razredu. Canon s serijo A, Minolta s serijo XD in Pentax s serijo M so bili prodajno uspešnejši pri fotografih, ki so šele vstopali v SLR svet.

 

Toliko malo Nikon zgodovine, obrazložitve glede Nikon filozofije in njegovega vstopa v svet foto amaterstva. Danes, ko je meja med hobi, ljubiteljskim in profesionalnim fotografiranjem vse bolj zabrisana pa o foto amaterstvu težko govorimo in tudi pisati o namenu in uporabnosti kamere je danes težje kot nekdaj. A da zaključim uvodni del, ki je zanimiv predvsem za "novodobne" Nikon uporabnike. Kamera Nikon D80 že na prvi pogled in vtis daje vedeti, da je iz pravega »testa«. Je "pravi" Nikon. Le še "pravi" objektiv potrebuje! Kajti tudi tu je Nikon zopet začel vleči poteze nam že znane iz leta 1979.

Že velikost kamere nikon D80 da vedeti, da jo bomo lažje in bolje držali v roki od manjših in predvsem pri držalu ožjih konkurentk. Tudi velikost kamere zna vplivati na kupca, oziroma bodočega uporabnika kamere. Nikon je z ohišjem D80 nakazal, da si želi zahtevnejše fotografe. Širše množice pa bodo raje posegle po manjših kamerah.

 

Nikon D80

Da se še malo povrnem k Nikon filozofiji. Le redko kot prvi predstavijo novost pri kamerah namenjenih širšemu krogu uporabnikov. Kot je že v intervjuju, ki je bil narejen na letošnji Photokini omenil g.Charles-André Wamberque, Assistant Manager, Product Planning and R&D Department, Nikon vedno želi dodobra preizkusiti svoje tehnološke rešitve in jih šele takrat postaviti na trg.

Če gledamo kamero Nikon D80 iz primerjave številk, potem bi na prvi pogled lahko rekli, da težko opravičuje svojo višjo ceno naproti kameram z 10M točkovnim tipalom. Toda vedno je treba pogledati celoto. Takrat pa lahko hitro ugotovimo razlike. Eno osnovno spoznanje, kaj pomeni število točk na tipalu že dolgo poznamo. Zelo malo!

 

Tudi sam sem bil ob prvem pogledu na PR sporočila skeptičen glede razmerja lastnosti/cena. Sama cena ohišja cca.980EURO je še na mestu. A s kit objektivoma (s prvim ali drugim je cena enaka) 18-135mm ali 18-70mm pa le ta naraste krepko višje (cca.1300EURO) od ostalih kamer z 10M točkovnim tipalom in ceno okoli 1000Euro s »kit« objektivom.



Marsikoga lahko ob pogledu na tehnične podatke ostalih konkurenčnih kamer preseneti dejstvo, da le Nikon v kamero še ni dodal eno izmed dveh danes dokaj novih a uporabnih novosti. To sta sistem za odstranjevanje prahu (Olympus, Canon) ali pa stabilizacija slike preko tipala (Sony, Pentax, Samsung). Oba sistema imata svojo uporabniško, prodajno kot tudi marketinško vrednost. Vendar je Nikon šel povsem svojo pot in zopet upravičil svojo strategijo, ki jo poznamo že dolgo vrsto let in sem jo zapisal že v samem uvodu.

 

Ohišje

Skoraj vedno začnem opisovati kamero z besedami... "ko kamero primemo v roke"!  Tudi tokrat bom začel tako saj tu kaj hitro opazimo sledeče.

Ko kamero primemo v roke spoznamo na koga in kam Nikon meri s kamero D80. Če so vse ostale kamere današnjega 10M točkovnega razreda manjše in jih dlje časa le težko držimo v roki, je Nikon ostal na preizkušenem receptu. Zahtevnejšemu hobi fotografu so ponudili ohišje, ki se po uporabniški vrednosti opazno razlikuje od konkurenčnih iz 10M točkovnega razreda. Sicer pri Nikon ne slišijo radi, da se kamero primerja z ostalimi 10M točkovnimi, ki so le bolj namenjene kot kamere vstopnega razreda v katerem imajo še vedno na voljo D50. Toda tudi cene ohišij so si podobne, prav tako nekatere osnovne funkcije, zato menim, da je kar prav, da nekatere primerjave merim iz te smeri.

 

Prav mere in ergonomija sicer matiranega plastičnega ohišja, kamero D80 takoj postavijo v drug uporabniški svet. Ko me sprašujejo glede kamere o njeni uporabnosti in če bi bila dobra za njihov nakup, je prav ergonomija ohišja D80 tisti element, da jo kot "pravo" izbiro predstavim zahtevnejšemu hobi fotografu. V tem cenovnem razredu nam le D80 nudi odličen oprijem in vse glavne uporabniške funkcije na samostojnih gumbih razporejenih na pravih mestih. Obenem pa je D80 edina, ki nam nudi ločen LCD zaslon za pregled nastavitev zajema slike. Tako se vse bolj kaže dejstvo, da so odlične izkušnje iz D200 prenesli na D80. Le z določenimi materiali ter funkcijami so jo okrnili in s tem kameri znižali ceno. Prvi zaključek je hitro tu. Nikon D80 hitro pokaže, da je bolj "baby" D200, kot samo zamenjava za D70s.

 

Prednja stran ohišja (132x103x77mm, 668g z baterijo) nam nudi sedem uporabniških gumbov. Na desni strani ob bajonetu objektiva so gumb za premik med AF in M ročnim ostrenjem, gumb za sprostitev objektiva, gumb za izbiro in vklop BKT (bracketing) funkcije (zajem treh posnetkov z različnimi osvetlitvami), na vrhu pa je gumb za dvig bliskavice.

Na levi strani bajoneta je spodaj gumb za pregled globinske ostrine, višje funkcijski gumb (izbiro nastavimo preko Custom Settings Menu št.16), s katerim pregledamo nam največkrat željeno nastavitev, višje je dioda, ki služi za prikaz delovanja samosprožilca in kot lučka za proti efekt rdečih oči. Na držalu, ki je odet v mehkejšo strukturirano plastiko, da kamera ne drsi iz roke, pa je vrteči gumb za premik zaslonke.



 

Na levi strani kamere sta dva gumasta pokrova ki odlično ščitita vhod za samosprožilec, video, DC in USB.

 

Na desni strani so vratca za katerimi je pomnilniška kartica. Nikon se je odločil, da bo kamera D80 uporabljala SD pomnilno enoto. Zanimiva odločitev, a glede na dejstvo, da je pri uporabnikih CF spominska enota razumljena kot bolj profesionalna izbira meni manj logična. A seveda, nič narobe, če kamera uporablja SD pomnilno kartico. Mogoče Nikon celo računa, da se bodo uporabniki D50 preselili v višji razred in da jim bo kompatibilnost še prav prišla. D80 pa že ima možnost uporabiti SD HC kartice, ki so zmogljivejše in hitrejše od klasičnih SD.



 

Zgornji del kamere je zaradi velikega in dobro preglednega LCD zaslona povsem zaseden. Levo je gumb z nastavitvami glede programskega in M načina zajema slike. V srednjem delu je bliskavica, nad njo pa ležišče za dodatno bliskavico. Desno je velik LCD zaslon z vsemi potrebnimi informacijami o načinu zajema slike. Na vrhu držala je prožilec, ob njem gumb za vklop/izklop kamere in osvetlitev LCD zaslona. Sledita gumba za premik načina merjenja svetlobe (3D Color Matrix II preko 420 točkovnega CCD tipala, poudarkom na sredini ((preko lastnih nastavitev izbirate velikost kroga merjenja 6, 8 ali 10mm)) in spot merjenje.

Desno je gumb za izbiro +/-EV korekture (možno do 5EV vrednosti po 1/3 ali 1/2 vrednosti). Sledita še gumba za izbiro načina proženja (enojno, zaporedno 3fps, samosprožilec, daljinski prožilec) in načina delovanja AF (enojno, kontinuirano ali avtomatsko).

 

Zadnji del kamere ni pretirano zaseden z gumbi. Zato je na desni strani za oprijem veliko prostora. Nikon je "baby" D200 kamero dejansko kot tako tudi naredil. Okrnil je nekaj funkcij in gumbov, na koncu pa še odstranil nekaj zapletenih funkcij preko menija.

Najprej naj omenim iskalo. Nikon D80 ob pogledu skozenj ponovno pokaže, da je v višjem uporabniškem razredu. Kamera uporablja pentaprizmo za prenos slike do našega očesa. In v primerjavi z drugimi kamerami 10M točkovnega razreda, ki so že na trgovskih policah je trenutno tudi edina. Sama pentaprizma pa doprinese možno večjo povečavo slike kot prenos preko zrcal. In pogled skozi iskalo D80 ter primerjava z drugimi takoj pokaže večjo razliko, predvsem v smislu lažjega ocenjevanja motiva in kakovostnejšega ročnega ostrenja. Prav tako je lažja ocena globinske ostrine ko zapremo zaslonko.

 

Levo od iskala je gumb za izbris slike (ob pritisku na njega in istočasnem pritisku gumba ob prožilcu lahko pridemo do funkcije formatiranja kartice), navzdol si sledijo gumbi za pregled že posnetih fotografij, vstop v MENU, izbiro WB (v funkciji pregleda slike služi za zaklenitev slike, da je ne bomo izbrisali in ? za pregled opisa funkcije v meniju), ISO (v pregledu služi za pomanšavo slike) in izbiro za kakovost slike (v pregledu služi za povečavo slike).

Pod iskalom je 2,5 palca velik TFT zaslon visoke ločljivosti 230.000 točk. Desno od njega gumb za AE in AF zaklenitev ter vrteči gumb za premik večine nastavitev vklopljenih preko gumbov in funkcij v meniju.

Sledi štirifunkcijski gumb za premik med 11 točkami ostrenja oziroma med funkcijami v meniju. Nižje je gumb za vklop/izklop štirifunkcijskega gumba. Na ta način se izognemo nenadzorovanemu premiku točk ostrenja. Zadnji pa je OK gumb, s katerim prenastavimo funkcije v meniju.



Držalo je veliko, zato nam kamera nudi odličen oprijem.



Li-Ion baterija EN-EL3e.



Vgrajena bliskavica je fotografu večkrat v pomoč pri doosvetlitvi motiva. Za več, pa bo treba poseči po dodatni bliskavici. Preko MENU-ja lahko kontroliramo več bliskavic hkrati.

$$PAGE$$

Sam MENU nam nudi pet ločenih glavnih oken. Prvo je namenjeno za funkcije pregledovanja, drugo za nastavitve načina osvetljevanja, tretje za lastne nastavitve, četrto nam nudi možnost SetUp nastavitev in zadnje možnost popravka že posnete fotografije. Če MENU primerjamo s tistim V D200 se hitro opazi, da so večino zapletenih samonastavitev opustili. Tako je D80 pridobila na prijaznejšem upravljanju, saj preveč nastavitev lahko samo bega ljubiteljskega fotografa.

Vseeno pa je Nikon v kameri D80 ohranil, oziroma dodal nekaj zanimivih lastnosti. Ker je vseh nastavitev preveč za opis, predvsem pa so vsa obsežno opisana v samih navodilih o njih tudi ni treba podrobno pisati.

Osnovno okno

 

V prvem oknu "Playback Menu" je funkcija "Hide Image" vredna dodatnega opisa. Vemo, da nam vsakdo želi pogledati fotografije katere smo zajeli na dogodkih. Fotograf ima preko funkcije "Hide Image" možnost selekcionirati želene fotografije in jih s tem skriti v funkciji pregleda slike. Tako lahko izbrane fotografije skrijemo kot nevidne drugim gledalcem. Zelo uporabna funkcija za vse fotografe, ki fotografirajo tudi tisto, kar drugim naj ne bi bilo na vpogled.

V funkciji Hide Image željene označimo...


... in so v predogledu fotografij skrite. Številke pa nam pokažejo, da smo eno izmed fotografij skrili.


Kamera nam omogoča še dodatne popravke fotografije. Lahko popravimo efekt rdečih oči, s funkcijo D-lighting tonsko popravimo fotografijo, združimo dve RAW fotografiji v eno, naredimo izrez fotografiji, naredimo kopijo z manjšo ločljivostjo in dodajamo tonske efekte.

Okno z efekti. Marsikatero rešitev lahko opravimo že preko kamere. S tem se lahko izognemo uporabi računalnika, oziroma opravimo korekturo slike, tudi če računalnika s programom za obdelavo fotografij ni v bližini.


D-lighting nam pomaga rešiti pretemne detajle v temnih delih slike.


Levo originalni posnetek, desno posvetljeni temni deli...


... z izbiro Enhance lahko še bolj posežemo v korekturo.


Že pred fotografiranjem si lahko nastavimo določene nastavitve, za všečnejšo fotografijo. S tem se lahko izognemo obdelave slike v računalniških programih.


Kamera nam že nudi lastne prednastavljene možnosti...


... v funkciji Custom pa lahko sami prenastavljamo nam želene popravke.


Popravek elektronske ostrine.


Zasičenost tonskih vrednosti.


Okno Setup skriva dodatne možnosti.


Lastne Setup nastavitve nam nudijo kar 32 različnih možnosti. Spoznajte jih preko navodil. Marsikatera je lahko zelo uporabna za vaš način fotografiranja.


Širina zajema motiva za ostrenje.


Velikost zajema svetlobe pri centralnem merjenju svetlobe.


Nastavitev delovanja samosprožilca.




Izbira tipa baterij kadar uporabljamo dodatno držalo.


Nikon D80 nam nudi možnost avtomatskega popravka občutljivosti. Funkcija je lahko zelo uporabna. Izberemo še najdaljši čas s katerim želimo zajeti fotografije in kamera sama skrbi za dodatno občutljivost tipala, če je pri določenih motivih premalo svetlobe.


Pod št.16 funkcijskemu gumbu pri objektivu določimo izbiro.


Če smo popolnoma izgubljeni v nastavitvah in bi se radi vrnili na osnovne imamo še vedno na voljo reset funkcijo. Zaradi množice nastavitev priporočam, da kamere ne puščate brez nadzora, če si MENU ogleduje druga oseba.

 

V oknu "Shooting Menu" imamo preko funkcije "Optimize Image" možnost nastavljati različne programske popravke naših zajetih fotografij. Nekaj funkcij je že prednastavljenih, oziroma preko funkcije "Custom" lahko sami izberemo moč popravka elektronske ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta, zasičenosti barv in celo njihove delne zamenjave. Vemo pa že, da je za najvišjo kakovost bolje to obdelavo (izberemo Custom nastavitev in vse parametre v vrednosti 0) prepustiti kakovostnim programov v našem računalniku, ali še bolje, sliko zajeti v RAW programu in nato s programom Nikon RAW Capture NX obdelati fotografijo.

 

V oknu Custom Setting pa so zanimive sledeče izbire. Pod številkama 02 in 03, način AF področja delovanja, oziroma širine AF zajema. Pod številko 07 ISO auto, preko katere nam kamera samo dvigne ali spusti občutljivost, če je svetlobe pri določeni nastavitvi zaslonke ali časa premalo ali preveč. Pod številko 16 imamo možnost nastavitve delovanja gumba na prednjem delu kamere (na desni strani bajoneta zgoraj). Sledi 18 funkcija za izbiro delovanja AE-L/AF-L gumba. Vseh nastavitev je kar 32, Zato se pred uporabo kamere preko navodil dobro spoznajte z njimi. Če pa vam kdo, ki ste mu dali kamero v roke prenastavi katero izmed njih in je ne znate odstaniti, pa imate na voljo še Reset funkcijo in se vrnete v osnovne. Vendar morate kasneje še enkrat prenastaviti tiste, ki so vam potrebne.

Nasvet. Vsakdo, ki vas vidi z zmogljivo SLR kamero v roki, si jo želi tudi ogledati. Kaj hitro pa ga zanese v vaš MENU in nesreča je lahko hitro tu. Nekaj premikov preko menija, nekaj potrditev z gumbom OK in vaša kamera je lahko popolnoma prenastavljena. Najbolje je, da vsakega posebej opozorite, da ne zahaja samostojno v vaš MENU, oziroma še bolje, da iz kamere kar odvzamete baterijo, ko bi si jo nekdo rad ogledoval. S tem ste rešeni ne malo težav, ki niso tako redke, ob možni prenastavitvi funkcij.

Pregled MENU-ja kaže, da je Nikon dodal veliko uporabnih nastavitev, ki jih napredni fotograf zna izkoristiti.

 

Funkcije in delovanje

Nikon D80 uporablja Sony 10M točkovno tipalo, katerega danes vidimo tudi v Sony Alpha in prihajajočem Pentax K10D. Velikost tipala je 23.6x15.8mm in ima 10.2M efektivnih točk. Faktor izreza naproti 35mm formatu ostaja 1.5X-ni. Iz kamere D200 pa so prenesli procesor slike. Prav takega uporablja tudi profesionalna D2x. Način merjenja svetlobe 3D Color Matrix II z 420 točkami preko CCD tipala je prenešen iz D50. 11 točkovno merjenje ostrine je prenešeno iz D200 (Multi-CAM 1000).

Časi osvetlitve so od najkrajšega 1/4000sek. do 30sek. in B. Sinhronizacijski čas je 1/200sek. D80 omogoča avtomatski popravek občutljivosti (ISO) v povezavi s časom osvetlitve. Čas zakasnitve proženja je 80ms.

Še več pa je možnosti upravljanja s funkcijami premo MENU-ja ali popravka že posnete fotografije preko Preyback nastavitve. Če ste boste odločili za nakup kamere Nikon D80 vam toplo priporočam dobro spoznavanje z navodili. Nič koliko uporabnih rešitev nam kamera nudi preko MENU-ja.

 

Vse te možnosti kažejo, da so vključno s samim ohišjem naredili kombinacijo kamere vstopnega razreda z nekaj možnostmi prenešenih iz kamer višjega razreda (D200, D2X). S tem je Nikon D80 pridobila veliko na kakovosti zajema in procesiranja, dobrega pogleda skozi iskalo, hitrosti in natančnosti delovanja, a še vedno ohranila zadovoljivo prijaznost s številom najpotrebnejših nastavitev preko gumbov kot menija.

 

 

 

Nikon D80 v praksi

Že v prvem stiku z ohišjem sem bil s kamero zadovoljen. Najnovejše tehnične "pomankljivosti" v ohišju (prah, stabilizacija) takoj postanejo manj pomemben element. Seveda, če kamero gledam iz gledišča, da me prah na tipalu ne moti (če je treba pa se uporabi Nikon programska rešitev preko programa Capture NX), oziroma, da uporabljam objektive s stabilizacijo preko objektiva. Toda Nikon uporabniki bolj kot zadnje tehnične rešitve gledajo na to, kako kamera deluje kot celota.

Zato je držanje kamere še kako pomemben element. Še toliko bolj, če fotografirate več. Sam sem kamero kar nekaj časa preizkušal istočasno kot konkurenčne. In Nikon D80 sem z veseljem nosil v roki. Medtem ko sem druge manjše kamere, ki ne nudijo opore za mezinec in spodnji del dlani bile cel čas obešene preko vratu.

 

Ko se z nastavitvami preko gumbov dobro spoznaš, je njihovo upravljanje enostavno. Gumbi so veliki in lahko dosegljivi. Vse funkcije so vidne na LCD zaslonu na vrhnji strani kamere. Prav tako ni težav z razumljivostjo samega menija in nastavitev. Če pa nam kakšna izmed funkcij ni jasna in pri sebi nimamo navodil, si lahko s pritiskom na srednji gumb levo od TFT zaslona prikličemo razlago funkcije.

 

Vklop kamere je enostaven in hiter. Kamera je v trenutku pripravljena na proženje. Iskalo s svetlostjo in povečano sliko takoj pokaže prednost pentaprizme pred ogledali. 11 točk v iskalu omogoča široko izbiro, izbrana točka pa je označena s širokim okvirjem. Ostrenje je hitro, seveda pa njegova hitrost zavisi od delovanja ostrenja v samem objektivu. Merjenje svetlobe, kot korektura WB delujeta odlično.

O bateriji pa sploh ne kaže izgubljati besed. Je enaka kot v D200 in zdrži preko 1000 posnetkov. Odlična je tudi lastnost prikaza stanja baterije na LCD zaslonu. Prikaz je razdeljen na 5 delov in tako imamo več kontrole, oziroma večja je natančnost pregleda nad stanjem iztrošenosti baterije.

Ob rokovanju in delu s kamero še enkrat več spoznaš koliko je pomembna dobra ergonomija in prave uporabniške lastnosti. Nikon se ni izneveril svoji tradiciji, da fotografu, ki si to želi ponudi kamero z višjo uporabniško vrednostjo.

$$PAGE$$

Kakovost fotografije

Element preizkusa, o katerem je danes najtežje govoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere (razen cenejše Pentax K100D in kamer ki sta že dlje časa na trgu Olympus E-500 in Nikon D50) 10M točk. Tipala v današnjih DSLR kamerah so od treh proizvajalcev (Canon, Sony, Matsushita). Toda vsi ti tehnični podatki nam zelo malo povedo o kakovosti fotografije. Danes je pri preizkusu veliko več odvisno od objektiva, nato od nastavitev v kameri glede dodane ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta...

 

Seveda niso vse nastavitve za vse motive enake itd. Nikon nam celo nudi izbiro Auto. In kamera se sama odloča koliko nam bo pri določeni sliki (motivu) glede na izbiro avtomatik popravila fotografijo. Sam sem spoznal, da kamera v funkciji Auto dobro poskrbi za všečnost fotografije. Torej, že sama opravi korekture in v večini primerov dodatne korekture niso več potrebne. Seveda pa je na voljo še več nastavitev za vplivanje na končno kakovost in všečnost fotografije. Ko pogledamo v MENU kamere D80 hitro vidimo, da je možnosti o vplivanju na kakovost zapisa več kot si včasih predstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko na končno kakovost vpliva tisti fotograf, ki uporablja računalniški program za korekcijo slike. In smo v lepi zanki. Sam menim, da je kakovost slike iz Nikon D80 povsem zadovoljiva za zahtevnejše hobi fotografe. Za več kamera niti namenjena ni. Oziroma če želimo iz kamere iztisniti še več, bo treba poseči po boljših objektivih in nato po pravilni korekturi z računalniškim programom.

Kar sem predstavljal že ob začetku tiskane predstavitve digitalne tehnike (l. 1996 revija Moj Hobi in naprej preko e-Fotografija) vedno poudarjam tudi sedaj. Danes se slika ne konča po pritisku na prožilec, ampak se njena dokončna tehnična kakovost od tam naprej šele prične. Sam sem že prišel do zaključka, da je nemogoče primerjati kakovost posameznih kamer iz pogleda, kakšna je kakovost slike, ki pride direktno iz kamere. Toliko je različnih parametrov, da si lahko dodelamo sliko že v fazi zajema, da konec koncev odločajo samo nianse. Le te pa vsak od gledalcev lahko vidi drugače. Oziroma množica nastavitev omogoča drugačne načine zajema fotografije in obdelavo podatkov. Na koncu pa je tu možna še dodatna obdelava slike. In več imamo znanja o kameri, načinih fotografiranja in zajema slike ter na koncu o računalniški obdelavi in izkoriščanju enot za pregled slike ali njen izpis, tehnično kakovostnejša je lahko fotografija.

Osnovni motiv (spodaj so izrezi v velikosti 1:1).


100ISO.


100ISO.


400ISO.


400ISO.


1600ISO.


1600ISO.


Hi ISO (3200).


Hi ISO (3200).


Čas osvetlitve 1 sekunda.


Levo High ISO Noise Reduction / OFF, sledi Low, Normal, High.


Z (levo) in brez (desno) funkcije High ISO Noise Reduction / Normal.


Levo High ISO Noise Reduction / Normal. Desno dodana funkcija redukcije šuma za daljše čase osvetlitve (Long Exp. NR) pri High ISO NR Low, Normal, High.


18mm osnovni motiv (spodaj izrezi v velikosti 1:1). Nikon D80 nam zelo všečno obdela datoteko. Fotografija je močnih zasičenih tonov in kotrasta.


18mm f/8. Objektiv 18-135mm pa kmalu pokaže svoje slabosti. Kromatska aberacija (zamik barv) je na robovih močno izražena.


18mm f/8. Objektiv 18-135mm.


28mm f/8. Objektiv 18-135mm.


135mm f/8. Objektiv 18-135mm. Objektiv nam zaradi relativno dolge goriščnice 135mm (ekv.35mm je 202mm) lahko zadovoljivo "približa" motiv.


135mm f/8. Objektiv 18-135mm. Izrez 1:1. Glede na ime Nikon ostrina ni njegova vrlina. V celotnem področju goriščnic je objektiv podpovprečne kakovosti.

 

Naša zahtevnost pa se zaradi današnjih dobrih tipal in algoritmov vse bolj prenaša na objektive. In prav tu je Nikon z objektivom AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G ponovno malo »skrenil« iz poti. Z njim so šli naproti fotografom, ki bi radi univerzalen »kit« objektiv. V tem so uspeli. Objektiv ima ekvivalent goriščnic 35mm razreda od 27mm do 201mm in nudi razpon med goriščnicami, ki hobi fotografu nudi v večini primerov vse kar si želi. Zajeti s pomočjo kompaktnega in lahkega objektiva tako široki kot ozki kot. Fotograf je s tem rešen stalne menjave objektiva, zato je tudi odlična izbira za popotniškega fotografa. Toda dobre lastnosti doprinesejo tudi slabosti. In poleg visoke cene za »kit« objektiv (preko 300Euro) je tudi optično močno povprečen.

Objektiv 18-70mm, katerega poznamo že iz D70 se je izkazal kot odličen objektiv. Res, da njegova cena doprinese kar precej višjo ceno D80 naproti kameram iz 10M točk SLR razreda. Toda druge izbire pri Nikon niti ni. A nudi več kot "kit" objektivi na konkurenčnih kamerah.


Objektiv 18-135mm priporočam samo tistim, katerim goriščnice (ekv.35mm od 27 do 202mm) zadostujejo za vse potrebe, niso zahtevni glede ostrine slike in si le teh niti ne povečujejo v večje velikosti od 13x18cm. Toda potem je že vprašljivo zakaj sploh kamera Nikon D80. Za ceno cca.300Euro pa se da že dobiti kakovostnejše objektive neodvisnih proizvajalcev. Res pa, da na njih ne piše Nikon.


Če gledam na Nikon zopet iz zgoraj opisane filozofije »višja kakovost«, so zopet zašli med ponudnike »plastičnih« leč. Se ve, za manj zahtevne bo tudi obektiv AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G povsem primeren. A glede na kakovost bi bil po mojem mnenju lahko krepko cenejši. Ker je Nikon D80 uporabniško na višji stopnici in namenjena že bolj zahtevnim hobi fotografom vam AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G  sam ne priporočam. Če se boste za odlično kamero Nikon D80 odločili iz vaše želje postati ali biti zahtevnejši hobi fotograf, potem vam toplo priporočam, da si izberite odlični »kit« objektiv AF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5G.

Če pa že potrebujete (popotniška fotografija, nimate želje po menjavi objektiva) objektiv s širokim in dovolj ozkim kotom pa poglejte za Sigma/Tamron 18-200mm. Dobite ju za enak denar kot Nikon 18-135mm!

$$PAGE$$

Objektiv 18-135mm (ekv.35mm 27 do 202mm) lahko manj zahtevnemu uporabniku služi kot edini objektiv. Zadovoljiv široki kot...


... in ozki kot 135mm (ekv.35mm 202mm). Ker je objektiv kompakten in lahek je kot nalašč za popotniško naravnanega fotografa.


Dokler boste objektiv 18-135mm uporabljali za že opisani namen in če le niste prezahtevni tako glede kakovosti in večjih povečav, boste z njim še zadovoljni.

1:1 izrez. A že za malo bolj zahtevnega fotografa objektiv 18-135mm ne bo prava izbira.

18mm, 100ISO, 1/1000sek., f/3,5. Nikon D80 ima zaradi pentaprizme svetlo iskalo, z dobro povečavo slike in posledično dobro kontrolo globinske ostrine.

18mm, 100ISO, 1/125sek., f/8.


Samo v večjih povečavah so opazne slabosti objektiva.


75mm, 100ISO, 1/640sek., f/5.6.

135mm, 400ISO, 1/60sek., f/5.6.

85mm, 400ISO, 1/125sek., f/5.6.

135mm, 100ISO, 1/400sek., f/5.6. Objektiv ima zadovoljiv ozki kot. z njim lahko ujamemo marsikateri oddaljeni motiv. A pokaže se še ena napaka objektiva 18-135mm. Vinjetiranje (temneje robov) je pri ozkem kotu (goriščnicah daljših od 100mm) zelo izrazito.


135mm, 100ISO, 1/500sek., f/5.6.


135mm, 100ISO, 1/640sek., f/6.3.

135mm, 100ISO, 1/640sek., f/6.3.

18mm, 100ISO, 1/320sek., f/9.

70mm, 100ISO, 1/50sek., f/4.5.


18mm, 100ISO, 1/100sek., f/5.


55mm, 100ISO, 1/160sek., f/6.3.

62mm, 100ISO, 1/100sek., f/4.5.

18mm, 100ISO, 1/250sek., f/8.



Za konec
Nikon je s kamero D80 konkurenci zopet malo ušel. A to dela vedno. Če ga primerjamo s Canon, je imel Nikon v hobi in polprofesionalnem razredu vedno kamere, ki so nudile po tehnični plati nekaj več od konkurenčne, a so bile tudi cenovno malo višje. Tako tudi Nikon D80 ne moremo kar povprek primerjati z EOS 400D, Alpha 100 in ostalimi kamerami vstopnega razreda. D80 nam že z večjim ohišjem, s tem boljšim oprijemom lahko da več. Seveda, za tistega fotografa, ki mu je držanje kamere pomembnejše od drugih lastnosti manjših ohišij. Prav tako nam Nikon D80 nudi nekaj več uporabniško zanimivih nastavitev preko MENU-ja. Zato Nikon D80 priporočam vsem fotografom, ki bi si od kamere želeli nekaj več, kot le kamero vstopnega razreda, namenjeno množicam. Seveda pa boste za to tudi odšteli nekaj več. Ne toliko pri samem ohišju. Ampak predvsem pri nakupu »kit« objektiva. Le ta močno pripomore k višji ceni kompleta in dodatnem razmisleku ob nakupu SLR kamere iz vstopnega razreda.
A če ste zahtevnejši hobi fotograf, predvsem pa če znate izkoristite programske nastavitve v kameri in bi radi za svoj denar dobili to kar v resnici potrebujete, je ta trenutek Nikon D80 vsekakor prava izbira.

O kakovosti fotografije iz kamere nikon D80 ni za dvomiti. Na preizkusu sem imel večji del časa na razpolago objektiv 18-135mm. Ker sem ugotovil, da za zahtevnejšega fotografa najbrž ne bo primeren sem ga primerjal še z 18-70mm...


... Vem, da bo le ta krepko boljša izbira za vse, ki si boste zaželeli kamero Nikon D80. Verjemite, da tej kameri veliko bolje pristoji. Konec koncev je zapis iz kamere D80 tako dober, da boljše objektive tudi potrebuje.


Katerikoli od obeh kit objektivov vzamete (18-135mm ali 18-70mm) je cena kompleta enaka (cca.1300Euro). Glede na preizkušeno pa vam za k kameri Nikon D80 priporočam AF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5G. Verjamem, da ste z izbiro za kamero Nikon D80 le bolj zahteven fotograf.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com