Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Objektiv osnovne lastnosti / II.del Razdelitev

05.06.2004 17:53

Oskar Karel Dolenc

V prvem delu smo spoznali dva glavna parametra objektiva: goriščno razdaljo in svetlobno jakost. Objektive delimo po teh dveh glavnih lastnostih, še bolj uveljavljena delitev pa je delitev po njihovem namenu. Seveda so te delitve namenjene fotografom s fotoaparati, pri katerih lahko menjamo objektive in uporabljamo tudi druge pripomočke, kot so konvertorji in vmesni obročki, in še bi lahko naštevali. Vse to so delno upoštevali tudi pri kompaktnih kamerah analognega in digitalnega tipa. Pri izredno hitri širitvi digitalne tehnike pa so pri kompaktnem in hibridnem tipu kamere poskrbeli še za dodatne lečne sisteme, s katerimi podaljšamo goriščnico ali pa povečamo slikovni kot objektiva. Te sisteme s posebnimi adapterji pritrdimo pred objektiv kamere. To so dokaj dobre rešitve za tiste fotografe, ki ne mislijo na nabavo zrcalnorefleksnega tipa digitane kamere, in jim to zadostuje. Seveda resnejši fotografi slej ko prej uporabljajo kompaktne kamere le kot beležnice, za resno fotografijo pa preidejo na zrcalnorefleksni tip kamere z menjalno optiko. To še bolj, če že imajo sistem v analogni obliki in potrebujejo samo še digitalno ohišje. Sedaj pa si poglejmo posamezne lastosti objektivov in njihovo praktično uporabo.

 

 

 

Svetlobna jakost

 

Omenili smo že, da napake leč odpravljamo z dodajanjem novih leč različnih oblik in iz različnih stekel. Zdaj se uporabljajo tudi že plastične leče, ki so precej lažje. Sodobni objektivi so ponavadi narejeni iz kombinacije enih in drugih.

Še največ korektur zahteva svetlobna jakost objektiva. Velika odprtina zaslonke pomeni tudi velik zunanji premer, ki z daljšanjem goriščnice še narašča. To zahteva kvalitetno obdelavo velikih površin leč, kar pa izdelavo objektiva precej podraži. Zato si take objektive privoščijo v glavnem profesionalci, ki si s fotografijo služijo kruh. Pa še to ne vsi. Važno je, katero zvrst fotografije gojijo.

Svetlobno močne objektive, še poebej teleobjektive potrebujejo fotoreporterji, športni in naravoslovni fotografi. Za primer vzemimo dva objektiva z isto goriščno razdaljo  in različno svetlobno jakostjo:

-         teleobjektiv canon EF 300 f/4,0 L USM IS stane 1.245 EUR,

-         teleobjektiv canon EF 300 f/2,8 L USM IS pa kar 4.332 EUR

 Oba objektiva imata eneke lastnosti in vgrajen tudi stabilizator slike ( IS ). Sedaj pa si poglejmo še primerjalno zoom- objektive  z različnimi sposobnostmi:

-         običajni canon EF 75-300 f/4,0-5,6 USM stane trenutno 248 EUR

-         canon EF 75-300 f/4,0-5,6 USM IS pa že 494 EUR, če pa vzamemo najnovejši objektiv

-          canon EF 70-300 f/4,5-5,6 DO USM IS pa 1.248 EUR, ker je v novi konstrukciji dolg samo 99,9cm in ima triplastno zaščito proti pršenju odbitih žarkov (DO=Diffraction Optic), kar izredno poboljša sliko. Ta nova konstrukcija je namenjena še posebno za digitalne kamere.

 Sedaj pa si za primerjavo poglejmo še proizvajalca objektivov sigma s podobnimi lastnostmi le brez stabilizatorja:

-         teleobjektiv sigma EX 2,8/ 300 IF APO HSM stane 2.389 EUR , enostavnejši

-         zoomobjektiv sigma 70-300 APO M Super stane le 212 EUR in

-         zoomobjektiv sigma EX 4,0/ 100-300 HSM pa 948 EUR.

 

 

 

Seveda se moramo sami odločiti, v kakšne namene bomo uporabljali svoje posnetke. Objektiv za lastno projekcijo ali album sploh ni problematičen. Razlika se pozna šele pri kvalitetnem tisku ali pri velikih povečavah fotografij. Tu tako ali tako igra vlogo še format filma ali kvaliteta-velikost spomina na digitalni kartici. Nekateri naročniki še vedno zahtevajo dia in to celo do velikosti 10x15 cm, ali pa digitalni zapis v velikosti 6 in več mio-točk. Zato velja pravilo, da si pred nakupom določenega objektiva pridobimo čim več informacij iz testov v raznih strokovnih revijah ali od znancev-fotografov, ki take objektive že imajo. Vsi originalni objektivi pa niso nujno vedno tudi najboljši.

 

 

 

Razporeditev objektivov

 

Kot sem že omenil, je poleg razporeditve objektivov po goriščni razdalji  in po slikovnem kotu med fotografi priljubljena tudi delitev po namenu objektiva. Najprej poglejmo klasično razdelitev objektivov za maloslikovne kamere 24 x 36 mm ( v tem primeru po katalogu canon):

-kratkogoriščni od 14 do 35mm, kar ustreza širokokotnim od 180 do 63 stopinj;

-normalni,standardni od 45 do 50 mm, ustreza normalnokotnim od 51 do 46 stopinj;

-dolgogoriščni od 85 do 1200 mm, ustreza ozkokotnim od 28 do 2 stopinji.

To je zelo groba delitev. Zato pa je zanimivejša delitev po namenu, oziroma funkciji. Ponovno si jo oglejmo pri objektivih canon, kajti odstopanja pri drugih objektivih drugih proizvajalcev niso omembe vredna:

-superširokokotni zoom objektivi: 17-35mm, 17-40 mm(za digitalne kamere), 20-35 mm;

-standardni zoom objektivi: 24-85 mm,28-70 mm,28-105 mm,35-80 mm;

-tele zoom objektivi: 70-200 mm, 75- 300 mm, 35-350 mm, 100-400 mm;

-superširokokotni objektivi: 14 mm, 15 mm(fisheye), 20 mm;

-širokokotni objektivi 24 mm, 28 mm, 35 mm;

-standardni-normalni objektivi: 1:1/50 mm, 1: 1,4/50 mm, 1: 1,8/50 mm;

-srednji teleobjektivi: 85 mm, 100 mm, 135 mm;

-teleobjektivi: 200 mm, 300 mm, 400 mm, 500 mm, 600 mm;

-super teleobjektivi: 1200 mm

-makro objektivi: 50 mm, 100 mm, 180 mm;

-TS-E objektivi: 24 mm, 45 mm, 90 mm;

-telekonvertorji: 1,4x, 2x

 Vse zgoraj navedene podatke, ki veljajo za analogne kamere moramo za digitalne kamere žal pomnožiti še z raličnimi faktorji, kot jih narekuje pač tip kamere. Od 1,3x za canon EOS 1D Mark II; 1,6x za canon EOS 10D ali nikon D2H, pa do 2x za olympus E-1. Seveda imamo tudi že digitalne zrcalnorefleksne kamere s polnim leica formatom 24x36 mm. To so: canon EOS 1Ds, contax N digital in kodak DCS Pro 14n. Poleg tega pa v zadnjem času, pri gradnji novih objektivov, posvečajo vse več pozornosti optimalnemu poteku žarkov v objektivu za elektronske slikovne senzorje.

 

 

 

Še o objektivih

 

Zdaj normalnih objektivov v pravem pomenu besede skoraj ne uporabljamo več, ampak proizvajalci ponujajo kamere v standardni izvedbi z večjim ali manjšim zoom objektivom, n.pr. 35-70 mm. Kaj je zoom objektiv? Pred leti, ko so se pojavili prvi zoom ali tudi vario objektivi, so jih pri nas nekateri imenovali kar »gumioptika«. To je objektiv, ki ima več goriščnic, ki jih lahko zvezno spreminjamo. Pri kompaktnih kamerah kar z motorčkom. In ravno pri teh, pa naj bodo analognega tipa ali digitalne, so na voljo zelo različni razponi goriščnic. Tudi tu se moramo vprašati, kaj potrebujemo pri svoji fotografiji. Ali bo prevladovala opcija z daljšimi goriščnicami ali bolj ona s poudarkom na široki kot.

Pri menjalnih objektivih pa moramo dodati še dve podrobnosti. Poznamo namreč vario objektive ali tako imenovane dvoobročne zoome in prave zoom objektive. Prvi imajo en obroč za spreminjanje goriščnic, z drugim obročem pa nastavljamo ostrino. Pri pravem zoomu pa z istim obročem spreminjamo goriščnico in nastavljamo ostrino. Za športne posnetke, pri katerih hočemo poudariti gibanje, uporabljamo prave zoome, s katerimi lahko zoomiramo, spreminjamo goriščnico med samo osvetlitvijo, ekspozicijo. Za to tehniko potrebujemo kar nekaj vaje. Rezultati, ki jih dobimo, so lahko prav zanimivi. O sami tehniki snemanja bomo govorili prihodnjič.

Med posebne objektive  spadajo makro objektivi, ki so korigirani tako, da imajo najmanj napak pri snemanju od blizu. Seveda imamo danes zoome, ki omogočajo tudi makro snemanje, vendar za pravega makro-fotografa veljajo nekaj samo pravi makro objektivi, vse ostalo je le kompromis. Tu moram pojasniti še nekaj. Vsak objektiv je izračunan in optimalno korigiran za tisto področje, ki mu je namenjen. Torej ima v tistem področju najmanj optičnih napak, je najbolj oster in barvno nevtralen, kajti vse napak se ne da popolnoma odpraviti. Vse je povezano z materiali in obdelavo. To pa ima svojo ceno, kar sem omenil že pri svetlobnosti objektiva. Torej tudi pri zoom objektivih ne moremo računati na veliko svetlobno jakost, ker so glavni popravki namenjeni predvsem dobri kvaliteti posnetkov pri različnih goriščnicah. Zato so svetlobno močni le pravi teleobjektivi, ki imajo eno samo goriščnico. Pri teh je glavna korektura namenjena kvaliteti posnetka pri popolnoma odprti zaslonki. Bolj ko je zaslonka zaprta, manj napak ima leča, objektiv, ker se napake pojavljajo na obrobju leč. Zato ponovno opozarjam, da je važno, v kakšne namene boste uporabljali objektiv in koliko ga sploh boste uporabljali.

 Telekonvertorji pa danes vse bolj osvajajo tako amaterski, kot tudi profesionalni fotografski svet. Z malim optičnim dodatkom, ki ga namestimo med kamero in objektiv- pri kompaktnih kamerah pa pred objektiv, lahko povečamo goriščnico našega objektiva  za 1,4x ali 2x. Toda pozor! Konvertorji niso kompatibilni z vsakim objektivom, čeprav imajo isti priključek, bajonet. Zato bodite pozorni na navodila  in opombe proizvajalcev. Poleg tega se pri uporabi telekonvertorja zmanjša tudi svetlobnost objektiva za isti faktor. Primer: objektiv 4/300 mm + 2x telekonvertor dobimo »nov« objektiv 8/600 mm, ki je daljši samo za dobra dva centimetra in ne bistveno težji. Povečajo pa se tudi napake objektiva, tako da ne dobimo enake kakovosti  slike kot pri snemaju brez konvertorja. Vse je odvisno od kakovosti obeh. Bolje je, da se držimo originalnih proizvajalcev, ker se bolj zanesljivo prepoznajo, še posebno v današnjem času elektronike, kjer pri prenosu podatkov kaj hitro lahko pride do težav. Priporočam tudi, da se odločite za 1,4x konvertor, ki kar občutno poveča goriščnico, pa vendar zelo malo vpliva na svetlobnost in kakovost.

 

 

 

 

Močvirski tulipan- canon EF 28-135 USM IS

 

 

 

 

Prostranost barja " Sigma 1,8/20 mm+ polafilter

 

 

Ljubljansko barje "balon-canon EF 4/70-200 mm USM

 

 

Ljubljansko barje-canon EF 4/300 USM IS + 1,4 x konvertor, avtookenski stativ
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com