Olympus E-1 in zadovoljen nasmešek ob vedenju, da je v kameri moja kartica. Obljubili so tudi RAW konverter, tako da sem fotografije zajemal istočasno v RAW in JPEG načinu.

Olympus se resno pripravlja na vstop v SLR razred. In zrcalno refleksno kamero E-1 sem že imel možnost preizkusiti tudi iz praktičnega pogleda. Nekajdnevno druženje tako s kamero kot s storokovnjaki Olympusa pa mi že daje možnost prve ocene.

Vse želje ki sem jih imel pred odhodom v Olympus trening center na Mallorci so se mi uresničile. ZUIKO DIGITAL 300 mm f/2,8 je bila ena od skritih želja. Primerjava s 35 mm razredom na prinese celih 600 mm in še vedno zaslonko 2,8. Poskrbeli so tudi za eno nožno stojalo, ki je ob uporabi objektiva s tako goriščno razdaljo nujno potrebno. Kljub močni sončni svetlobi sem le s težavo dobil 1/1000 sekunde. Velikokrat sem moral poseči po občutljivosti 400 ISO, da sem bil prepričan, da imam zadosti kratek čas osvetlitve za oster posnetek.

Čeprav smo imeli štiri ure tehnične razlage novega 4/3 sistema, pa sem še vedno prepričan, da me kot fotografa, ki ga zanima samo kakovost takšna razlaga ne prepriča v kakost kamere in fotografije. Pa ne samo tega sistema ampak vseh razlagalcev tudi iz drugih podjetij na splošno. Vsako podjetje nam ponuja neko svojo inovacijo ali pravilnost razmišljanja. Pa šele po pravem preizkusu in primerjavi spoznaš, koliko je neka stvar vredna. Je pa druženje s tehniki odlično za spoznavanje njihovih rešitev. Največji poudarek v novem 4/3 sistemu je prav na kompatibilnosti tipala in objektivov. Fotografi smo spoznali že prej ob praktičnem delu, da imajo predvsem širokokotni objektivi, ki so bili razviti za film, velike težave pri kakovostnem zapisu na robovih. Olympus je ta problem rešil z za polovico manjšo goriščno razdaljo in posebnimi telecentričnimi lečami. Grafikoni in MTF testi so bili impresivni. Kako pa se stvar pokaže v praksi, pa lahko opazimo šele pri prvih resnih testih.

Ker sem imel s seboj tudi moj D60 sem E-1 primerjal kar z njim. Pogled is prednje strani.

E-1 ni iz zunanjega pogleda skoraj nič manjši. Velika razlika pa je v manjšem nastavku bajoneta in notranji odprtini. Tudi zrcalo je pri E-1 močno miniaturno.

Za uporabnika Canon kamere je uporabnost le tega boljša. Toda ko se navadiš na gumbe in nastavitve na E-1 si hitro zadovoljen. Če pa ste že do sedaj uporabljali Olympus kamero predvsem E-10 ali E-20p, pa boste z nastavitvami hitro domači. Le veliko več je programskih možnosti. Vseh niti nisem odkrival, saj jih tudi potreboval nisem. Nekateri so se pritoževali nad majhno svetlostjo iskala. Pa v primerjavi z D60 nisem opazil razlike, da bi se pritoževal.

Na razpolago sem dobil kamero E-1 in objektive in kar je največ vredno, lahko sem preizkušali na svoje kartice. Prvi pregled navodil mi pokaže koliko različnih nastavitev in rešitev so vstavili v kamero. Vseh še zdaleč nisem spoznal, zato sem se osredotočil bolj v praktično delo, naredil nekaj primerjav z EOS D60 in predvsem želel od vodilnih olympusovih ljudi izvedeti kako resno in daleč želijo v SLR razredu tudi poseči.

Ne vem zakaj so nas dali ven ravno pred telim kipom. Vendar sem si ob fotografiranju zamislil dva odgovora. "Zmagali bomo", ali pa kot kako bo z jezo in obračanjem stran reagirala konkurenca.

Ostrina kot se šika. objektiv 300 mm f/2,8. Čas 1/1000 sekunde, zaslonka 2,8, občutljivost 100 ISO

Kamera OLYMPUS E-1 ( nova vizija )
Zapisal sem že v članku o predstavitvi kamere iz Amsterdama, da ima Olympus prednost. In to prav pri nevezanosti na stare objektive 35 mm razreda. Nekateri fotografi se še dobro spomnite ko je Canon leta 1987 objektive serije FD zamenjal z novo serijo EF, prirejeno za avtomatsko ostritev. Večina fotografov je bila takrat kar malo jeznih na to odločitev, da bodo sedaj morali menjavati svoje stare objektive in razmišljala kako je Nikon naredil pametno potezo, ker je obdržal enake nastavke. Toda v dveh treh letih se je canonu uresničilo tisto, kar so naskokovali od leta 1971 s prvo njihovo sistemsko kamero kamero F-1. To je odvzeti vodilno mesto Nikonu pri profesionalnih fotografih. In prav zaradi novih objektivov, ki so bili že na začetku skonstruirani za AF, jim je to tudi uspelo. Tudi v digitalni dobi ni drugače. Podjetja nekako rešujejo problem širokih kotov tako, da priredijo objektive predvsem z drugačnim odmikom zadnje leče od tipala. Toda rešitve v sili so eno, globalna rešitev ali popolen rez pa nekaj drugega. In mislim, da Olympus z novimi objektivi ni ustrelil mimo. Kot prvo so popolnoma prirejeni za velikost kroga 4/3 inče in tudi za CCD tipalo. In tu je njihova glavna prednost. Čeprav začetek pravilnosti ali nepravilnosti ne pokaže v celoti, pa je po videnih rezultatih kakovost slike vrhunska. In če se še vedno niste rešili spon mega točk na tipalu kot pojem za kakovost, naj vam še nekrat povem, da poleg dobrega tipala in vseh tako elektronskih kot optičnih delov na njemu, analogno/digitalnega pretvornika, algoritmi in celoten proces veliko bolj vpliva na kakovost slike kot število točk. Veliko vlogo pri končnem rezultatu pa ima še optika. (več v II. verziji)

Preizkus ostrine. Objektiv 14 - 54 mm, goriščnica 45mm, čas 1/250 sekunde, zaslonka 4,5. Malo unsharp filtra je v digitalnem zapisu vedno potrebno in slika je zelo ostra.

Ostrina kot se šika. objektiv 300 mm f/2,8. Čas 1/1000 sekunde, zaslonka 5,6, občutljivost 400 ISO

In kaj so pokazali prvi rezultati.
Kamera še ni končni produkt. Na to so nas opozorili in rezultati še niso dokončni. Toda samo telo kamere tako po kakovosti kot uporabnosti lahko dam mirne vesti nad Canon EOS 10D. Ohišje je iz magnezija, možnih nastavitev malo morje in tako telo kot objektivi so zaščiteni pred vlago, dežnimi kapljami in prahom. Objektivov je zaenkrat samo pet in po mojem mišljenju je samo 300 mm f/2,8 zares profesionalni. Ne ocenjujem ga po kakovosti slike. Ampak izdelavi in robustnosti. Saj imajo vsi ostali objektivi zunanji fokus in zoom objektivi različne zaslonke. Seveda pa bo ob več prodanih kamerah tudi več objektivov. Pa ta moja ocena tudi ni slabost. To omenim predvsem iz pogleda, ker so nam kamero, kot celoten sistem stalno prikazovali kot profesionalno. Za kamero to lahko rečem. Toda vsi objektivi pač iz današnjega mišljenja niso. Prednost vseh objektivov pa je odlična svetlobna jakost. Ta je pri 50 mm makro f/2, pri 300 mm f/2,8 in pri zoom objektivih 11 - 22 mm, 14 - 54 mm in 50 - 200 mm, f/2,8 - 3,5. Pri enakem kotu kot ga imajo klasični 35 mm objektivi je sedaj goriščna razdalja za polovico manjša. Tako so v primerjavi te goriščnice za še dvakrat večje. Torej je 300 mm f/2,8 objektiv v resnici 600 mm f/2,8. In zoom 50 - 200 mm je v primerjavi neverjeten tele zoom. 100 - 400 mm z zaslonko f/2,8 - 3,5. Do sedaj smo take zaslonke lahko samo sanjali. Naslednja rešitev so telecentrične leče in komunikacija med objektivom in programov v kameri pri različnih goriščnih razdaljah. Ker je objektiv prirejen za manjšo razdaljo od zadnje leče do tipala in predvsem za manjše tipalo je tu že prva prednost. Telecentrične leče nam omogočajo boljši izkoristek vpadne svetlobe na površino tipala. Svetloba zaradi tega pade na točko tipala bolj naravnost, kar je velikega pomena predvsem ob robovih. Elektronika pa skrbi za programsko popravljanje napak leč pri različnih goriščnih razdaljah. S tem se predvsem izognejo vinjetiranju. Zaenkrat vam teh tehničnih rešitev iz praktičnega pogleda še ne bom predstavljal, saj je za tako oceno treba narediti prave preizkuse. Ker pa mi tako kamera kot čas tega še niso dovoljevali bom te preizkuse naredil šele ob prihodu kamere na prodajne police in dalšem druženju z njo.

Odprtina olympusovega objektiva je precej manjša od canonovega. Zato so olympusovi objektivi lahko lažji in manjši.

Objektiv 300 mm, f/2,8. Čas 1/1500 sekunde, zaslonka 5,6, občutljivost 400 ISO. Slika deluje, kot da se z svojo gesto in pozornostjo obračata name. Vendar je 15 m pred mano stal njun kolega ki ju je fotografiral. Z uporabo močnega teleobjektiva pa sem ukradel njuno pozornost.

Kot sem že omenil 4/3 sistem izhaja iz diagonale kroga 4/3 inče. Sistem je znan že iz leta 1950, namenjen pa je bil video tehniki. Ker govorimo o diagonali kroga in ker so objektivi tudi prirejeni za to razmerje, ni izključeno, da bodo v kamero vgrajevali različna razmerja tipala. Sedaj je razmerje 4:3 kot ga poznamo iz računalniških zaslonov. In če boste želeli razmerje tipala 3:2 kot ga ima klasična 35 mm kamera, boste izbrali kamero s tem tipalom. Lahko pa vam ponudijo tudi razmerje 1:1. In dobili boste kamero formata iz film sveta, 6 x 6.

Gasilska s Olympusom E-1. Desno g. Ian Burley, ki ureja strani dp-now.com.

Boris Bjelica iz srbske revije REFOTO

Prve fotografije
Kamera še nima dokončne izvedbe programa za obdelavo fotografij in krmiljenje vseh funkcij. Marsikaj se zna še spremeniti. Toda kot sem že za EOS 300D povedal, da kakovost slike sploh ni več problem, če vemo za kateri namen smo kamero kupili, prav nič drugače ni pri E-1. S samo sliko sem zelo zadovoljen. Kamera sama je po prvem preizkusu in nekaj dnevnem druženju povsem primerljiva s 10D, oziroma če pogledam moje zahteve po boljšem telesu kamere kot je 10D, je E-1 zelo blizu ali že tam kjer bo recimo EOS 3D. Fotografije zaenkrat lahko primerjam samo z tistimi, ki sem jih zajel za primerjavo še z mojim D60. Pa je na objektivno oceno treba počakati na kamero, ki se jo bo že dalo kupiti tudi pri trgovcu. O kakovosti pa zaenkrat toliko. Imeli smo možnost delovati v pravem foto studiju na Mallorci. Trije vrhunski studijski fotografi so fotografirali prave projekte z Olympus E-1. Ko si vse skupaj ogledaš kako nastajajo vrhunske fotografije se ti zdi smešno. Vendar najboljše ideje so vedno zelo enostavne. Vsak izmed fotografof njih mi je zagotovil, da ga kamera zadovoljuje in tudi pokazal svoje že tiskane izdelke.
In zakaj so nam ravno pokazali tudi možnost fotografiranja v studiu. Zato ker dobite poleg kamere tudi odličen program Olympus Studio, s katerim krmilite kamero in vse parametre na njej kot same datoteko. Predvsem korigiranje RAW datoteke je zelo enostavno in z mnogo možnostmi.

Nekateri si znajo izbrati mesto za počitek. 14 - 54 mm, f/8, 1/250 sek., ISO 400

Tudi pri slabih svetlobnih pogojih se E-1 dobro obnese. ISO 800, 1/25 sekunde. Kljub ISO 800 šuma ni veliko. Toda te tehnične podrobnosti mislim opisovati, ko bom v roke dobil kamero z vsemi izpopolnjenimi lastnostmi.

14 - 54 mm. Fotografirano z goriščnico 14mm kar je prevedeno v 35 mm razred 28 mm. Popačenja slike skoraj ni, glede na zahtevne svetlobne pogoje, pa kamera dobro oceni količino vpadne svetlobe. Nasploh kamnita ograja v ospredju bi lahko delala preglavice, saj se od nje odbije velika količina svetlobe direktno v objektiv. Predvsem pri merjenju svetlobe sem odločitev vedno prepustil kameri. In kamera me ni razočarala.

Na koncu pa sem imel še možnost samostojnega intervjuja z glavnimi ljudmi Olympusa pri projektu E-1. Pa je intervju prerasel v zanimiv 40 minutni fotografsko tehnični pogovor. Ko ga bom prevedel ga bom tudi objavil.

Pogovor z vodilnimi možmi projekta E-1 o novi kameri, zgodovini in prihodnosti. Pogovor bo v celoti kmalu objavljen.