Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Olympus E-500 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
25.11.2005 21:20

 

Sonce še vedno vzhaja na vzhodu

 

Tudi za leto 1936 bi lahko veljal enak naslov. Sonce je vzšlo enako kot danes. Le da je pred 69 leti Olympus predstavil svojo prvo foto kamero Semi Olympus 1. V letu 2003 pa svojo prvo digitalno zrcalno refleksno kamero z imenom E-1. Kaj novega je v letu 1936 prinesla njihova prva kamera ne vem.

 

E-1 pa je pokazala povsem nov pogled na foto tehniko v DSLR razredu. Drugačen pristop 4/3 sistema in razmerje tipala 4:3. Vse to je prineslo povsem nov razvoj in pristop k ohišju in objektivom. Kar naj bi Olympus-u zopet prineslo določene prednosti.

 

In če pogledamo še enkrat malo v zgodovino. Leta 1972 je Olympus predstavil svojo prvo sistemsko SLR kamero z imenom OM-1. Kamera je bila za 30 odstotkov lažja in manjša od konkurentk. In zaradi nove filozofije pri velikosti tipala in neobremenjenosti Olympus-a z objektivi razreda 35mm jim je to uspelo tudi sedaj v digitalni dobi.

 

Zgodovina se ponavlja

 

Tako glede vzhajanja sonca na vzhodu kot Olympus-ovega razmišljanja. Manjše, lažje, polno inovacij in tehničnih dobrot.

 

Dobro poznam modele izpred 25 let. Pen, OM-1, OM-2 in optiko ZUIKO. Kamere katere so bili veseli tako profesionalni fotografi, kot vsi tisti, ki so si zaželeli kompaktnost, majhno težo in predvsem kakovost. Poudarjam še enkrat kakovost. Kdor je pred leti preizkusil ZUIKO optiko, ve kaj govorim.

 

Še malo v zgodovino. Predvsem mlajši fotografi pred letom 2003, v SLR razredu imena Olympus niso zasledili. Modela OM-3 in OM-4, katera so prenehali proizvajati šele pred nekaj leti sta bila zgolj butična izdelka za ljubitelje te znamke. Zadnja resna SLR novost iz podjetja Olympus je bila kamera OM 707 iz leta 1986. Torej iz začetka dobe avtomatske ostritve v SLR razredu. Kljub nekaterim zanimivim tehnološkim rešitvam pri kameri OM 707 in njeni zmogljivosti, pa se je Olympus odločil prenehati z nadaljnim razvojem in izdelovanjem sistemskih SLR kamer. Leta 1991 je OM 707 dokončno odšel iz prodajnih polic.

 

Od takrat pa vse do leta 2002 je Olympus vse svoje moči usmeril v modele kompaktnih kamer mju. Kar 22 milijonov analognih kamer te serije so prodali v 11 letih proizvodnje.

V digitalni dobi so med kompaktnimi kamerami od leta 1996 med najbolje zastopanimi. Že na začetku se je videlo, da niso obremenjeni s SLR tehnologijo in so hitro menjali in izboljševali kompaktne kamere.

17 let jih ni bilo v zrcalno refleksnem svetu z večjimi inovacijami. Leta 2002 na Photokini pa so napovedali ponoven vstop v SLR razred. Olympus se vrača smo si dejali. V letu 2003 pa "boom" in zgodi se E-1. Refleksna digitalna kamera, ki ponuja nekaj novega.

Ker za seboj nimajo že prej izgrajenega sistema za kamere 35mm razreda, ki bi jih silil v kompromis, so se odločili za novo pot. Poiskali so glavne napake kamer in optike, ki izhajajo iz 35mm razreda in se odločili za povsem nov pristop.

 

Toda vsi, ki smo kaj bolj poznali fotografsko tehniko smo ostali trezno hladni. Nobeno podjetje ni sposobno po 17 letih premora kar naenkrat, s prvo kamero prevzeti večji delež med fotografi. Čeprav so nam to pri Olympus-u razlagali in si to predvsem želeli, pa sem jim že na prvi predstavitvi kamere E-1 dejal, da se bo njihova prava pot videla šele čez tri leta. V intervjuju (leta 2003) ob prvem praktičnem preizkusu kamere E-1 sem jim svoj dvom tudi izrazil. In danes vidimo da gre tako. Nobena nova pot ni lahka, predvsem pa, bližnjice v svetu razvoja novih kamer ne obstajajo.

 

Olympus E-1, kot vsekakor dobra kamera ni našla prave poti do kupcev. A to smo vedeli že hip po prvi predstavitvi. Njena cena (cca. 450.000 SIT ohišje), je bila leta 2003 enostavno previsoka, da bi se fotografi za kamero s povsem novim sistemom v večjem številu tudi odločili. In zgodilo se je, kar se je moralo in kar je bilo za mnogo kupcev po svetu zelo dobro. Ceno kamere so spustili za polovico in samo v Sloveniji se je za E-1 v nekaj mesecih odločilo cca. 200 kupcev. Za res "dober" denar so dobili kamero z odličnim ohišjem iz magnezija, zaščitenim pred vlago, prahom, dežnimi kapljami in manjšimi udarci. Zraven pa še odličen objektiv ZUIKO Digital 14 - 54mm f/2,8 - 3,5. In tako je po svetu Olympus s svojim novim sistemom začel osvajati prve fotografe in tržni delež.

 

Photokina 2004 pa nam je prinesla novo DSLR kamero, nižjega cenovnega razreda. Model E-300 je bil malce samosvoj po obliki in načinu prenosa slike v iskalo. Pri Olympus so prav zaradi iskanja lastnih različnih poti prišli do novih idej. A kamera se na žalost med fotografi ni prijela. Kljub dobrim tehničnim lastnostim, kakovostni sliki in najboljši ceni tisti hip, ni našla prave poti do kupcev. Že na intervjuju (leta 2004) z odgovornima za tehnični razvoj kamer pri Olympus, sem spoznal, da še iščejo pravo pot in so sami dvomeče spraševali, kakšen se nam zdi prvi vtis o E-300.

 

In ker pri Olympus vztrajajo in kljub začetnim težavam ne mečejo tako hitro puške v koruzo, so očitno danes že ujeli pravi ritem in predvsem spoznanje, kakšno kamero fotograf potrebuje. Da pa bi se izognili tistemu pregovoru "v tretje gre rado", so na podlagi izkušenj in začetnih težav našli pravo pot. Oziroma od konkurence so povzeli tisto najboljše.

 

Napaka, da je bila E-1 na začetku predraga, je pri E-500 doprinesla k temu, da že na začetku s ceno niso taktizirali. Za uradno ceno 214.000 SIT (ki se nato v trgovinah hitro zniža) sedaj dobite kamero in dva objektiva (14 - 45mm in 40 - 150mm). Olympus je s tem postavil nov mejnik, k nižanju cen DSLR kamer.

 

Zmota pri obliki in načinu prenosa slike v iskalo pri kameri E-300, pa je doprinesla k klasični obliki kamere in prizmi v iskalu. Torej, Olympus je po dveh letih ujel močan veter v DSLR jadra in s kamero E-500 nakazal, da jim zna uspeti ter se prebiti kot resen tekmec med zahtevnejše hobi fotografe. Kot že na začetku napovedano, potrebujejo vsaj tri leta, da bodo v DSLR svetu pokazali svoje možnosti. In v naslednjem letu naj bi jim z novo kamero "višjega" razreda to tudi uspelo. E-500 pa že nakazuje njihovo pravo pot.

 

A prvi zapisi Olympus-a (slovensko tiskovno sporočilo) o E-500 so v meni zopet vzpodbudili množico dvomov. E-500 so dvignili v pol-profesionalni razred kamer (v njega bi trenutno lahko postavil samo EOS 5D) in nekatere funkcije tako pesniško spisali in hvalili, da na začetku nisem mogel biti (bolj kot običajno) nekritičen do nove kamere. Vsaj 10 obljub je bilo močno prenapihnjenih. A ena hvala, oziroma obljuba je resnična in veliko vredna! To je zanimiva cena celotnega kompleta. In po preizkusu kamere že na začetku lahko zapišem. "DSLR kamera Olympus E-500, je vredna svojega denarja"!

 

E-500 v kit kompletu z 14 - 45mm f/3,5 - 5,6 in 40 - 150mm f/3,5 - 4,5.

 

Opozorilo!

 

Takoj na začetku opisa kamere in njenega preizkusa, naj povem, da nam kamera nudi tako veliko število funkcij preko gumbov in menija, da vseh nikakor ni možno opisati iz praktičnega pogleda. Predvsem pa, kamere E-500 najbrž ne boste kupili z namenom, da boste nastavitve prepuščali vedno popolni avtomatiki ali scenskim nastavitvam. V tem primeru bo kamera kontrolirala tako motiv preko svojih lastnih nastavitev, kot posledično tudi fotografa, ki naj bi kamero upravljal z dodatnimi nastavitvami. In ker je v E-500 množica dodatnih nastavitev jih le dobro spoznajte, saj so tu zato, da jih s pridom uporabite za kakovostnejši zajem fotografije. Če se boste odločili za kamero E-500 pa vam toplo priporočam, da so njena navodila kot vaše najbolj sveto berilo. Nastavitev in možnosti je toliko, da vam res toplo priporočam dve stvari. In vzemite jih zelo resno!

 

Prvič. Navodila naj bodo vedno z vami, predvsem pa jih vzemite resno in kamero dolgo spoznavajte preko njih.

 

Drugo. Kamere nikoli ne dajajte iz rok kolegom, ne da bi bili močno pozorni, da vam ne zaidejo v MENU. Če bi bil sam lastnik kamere E-500 in bi jo kupil kot hobi fotograf, je ne bi dal iz rok nikomur. Kajti, če vam nekdo premakne eno izmed več kot 100 nastavitev in nimate še izkušenj z DSLR kamero, se lahko za kar nekaj časa vsedete skupaj z navodili in iščete svoje izgubljene nastavitve nazaj.

 

Na srečo imamo možnost nastaviti dve lastni "MyMode" nastavitvi in možnost dveh "Custum Reset Settings", s katerimi prikličemo nazaj naše prednastavljene možnosti. A črv dvoma bo vedno čakal, kaj je prenastavljeno izven "MyMode" in "Custum Reset Settings" nastavitve, oziroma lahko vam tako "MyMode" kot "Custum Reset Settings", kdo izbriše s preprosto in hitro dosegljivo funkcijo Reset. (Obe funkciji "MyMode" in "Custum Reset Settings" sta zelo uporabni in pomembni, zato jih bom v nadaljevanju s pomočjo sličic posebej predstavil).

 

Skoraj vsak gumb na kameri nam lahko nudi dodatno funkcijo, nekateri tudi štiri ali več. Ni jih malo, ki so med seboj dodatno povezani, čeprav to ob njih ne piše in nam lahko ob različnih funkcijah služijo večkrat. Po eni strani lahko rečem da iz pogleda tehnološke naprednosti E-500 nudi odlične možnosti prenastavitve kamere. Po drugi strani pa je to kamera namenjena "hobi" fotografom, ki bodo največkrat delovali samo pod osnovnimi nastavitvami. In če ne boste dobro spoznali s kamero je lahko za marsikoga množica nastavitev velika past. Torej, zelo dobro spoznajte kamero preko navodil, predvsem si nastavite "MyMode" in "Custum Reset Settings" način delovanja in kamero, če je le možno ne dajajte iz rok drugim v ogled. Pogled v MENU nastavitve hitro vsakogar zasvoji in premik funkcije je tu. Sledi pa, vaše mukotrpno iskanje, zakaj nam neka do sedaj delujoča funkcija ne deluje. In v tem zapisu boste spoznali nekaj glavnih nastavitev in kmalu opazili, da jih je res toliko, da jih je nemogoče v kratkem času spoznati. Velika večina uporabnikov niti polovice ne bo nikoli.

 

Naj to opozorilo ne zveni kot slabost kamere. Nasprotno! Več nastavitev, nam da možnost še večjega kontroliranja kamere in s tem posnetka. A le, če nastavitve poznamo in jih znamo uporabljati. Tu pa je ta dvorezni meč. Iz povsem praktičnih izkušenj vem, da množico nastavitev velika večina uporabnikov nikoli ne bo obvladala in spoznala. Samo zaradi tega opozorilo, da vedno z navodili pojdite na fotografiranje. Kajti Olympus inženirji so kar tekmovali med seboj z dodajanjem nastavitev. Uspelo jim je postaviti svetovni rekord. A na žalost na račun večje enostavnosti kamere. V tem razredu, sploh pa za uporabnike, ki bodo kupovali to kamero je enostavnost uporabe še kako potrebna. Torej, spoznajte se s kamero in njenimi nastavitvami v največji možni meri.

 

Olympus E-500 z objektivo ZUIKO Digital 14 - 45mm f/3,5 - 5,6.

 

Ohišje

 

Če je bilo ohišje kamere E-1 zelo dobro in tudi med uporabniki odlično sprejeto, pa je bila prav v tem elementu pri E-300 narejen korak nazaj. A E-500 je že nova, tokrat veliko bolj uspešna zgodba. Še toliko bolj, če vemo, da je E-500 trenutno na trgu najcenejše ohišje. In prav iz pogleda cena, uporabnost, kakovost, je treba v največji meri gledati na kamero ob tem zapisu.

 

S kamero E-500 so se pri Olympus vrnili na klasično obliko in naredili tudi za oko zelo všečno kamero. Ohišje velikosti 129,5 x 94,5 x 66mm je iz črne matirane plastike. Izbočeno držalo kamere je oblečeno v kakovostno gumo, ki poskrbi, da nam kamera ne polzi iz rok. Prožilec na vrhu držala je na pravem mestu, dovolj pa je tudi prostora za palec na zadnjem delu kamere. Zato kamero E-500 lahko v roki dobro držimo. Oprijem bo še boljši, če bodo za kamero izdelali dodatni del za baterije. Le ta bi omogočal še boljšo oporo za spodnji del roke in s tem še mirnejše držanje kamere. Vratca na spodnji strani kamere kjer je baterija je možno odstraniti, zato je najbrž kmalu pričakovati dodatek, ki nam bo omogočal več energije in še boljši oprijem. Kameri pa še nekaj več uporabniške vrednosti in s tem lažjo odločitev za njen nakup.

 

Kamera z dvignjeno vgrajeno bliskavico. Za osnovne potrebe hobi fotografa je povsem zadovoljiva.

 

Na prednji strani kamere je viden samo gumb za zaporo objektiva. Na levi strani je za gumasto zaščito priključek USB/Video. Za plastičnimi vratci na desni strani, sta dve reži za pomnilni kartici. E-500 nam ponuja kar dve možnosti. Lahko uporabimo CF ali xD kartico. Torej vam bodo xD kartice iz vaših Olympus kompaktnih kamer še kako prav prišle. Če imamo v kameri obe kartici bo kamera najprej delovala na tisto, katero imamo preko funkcije v MENU-ju nastavljeno, ali na prvo vstavljeno, če smo kartici vstavili pri vklopljeni kameri. Ko se izbrana ali prva kartica zapolni, pa se snemanje ne prestavi avtomatsko na drugo kartico. Zato moramo polno kartico izvzeti iz kamere in kamera začne snemati na drugo, ali pa preko MENU-ja prenastaviti kartico.

Spodnja stan je opremljena s kovinskim navojem za stojalo in vratci, za katerimi je Li-Ion baterija. Baterija je še vedno enaka kot v kamerah C-5060, C-7070, C-8080, E-1, E-300, prav tako polnilec.

 

Na levi strani je za gumasto zaščito priključek USB/Video.

 

Na zgornji strani kamere je na najvišjem mestu nastavek za dodatne bliskavice, pod njim pa vgrajena bliskavica z "močjo/vodilnim" številom 13.  Desno je vrtljivi gumb za nastavitev načina osvetljevanja, E-500 nam nudi klasične programske načine AUTO, P, A, S in ročnega M, ter kar 21 scenskih nastavitev. Zraven je manjša modra dioda, ki ob vklopu kamere utripa. S tem nas opozori, da sistem za odstranjevanje prahu iz tipala deluje. Ob vrtljivem gumbu je stikalo za vklop in izklop kamere. Je priročno postavljeno in s tem lahko dosegljivo. Sledi manjši gumb za korekturo osvetlitve +/- (v funkciji pregleda posnetih fotografij služi tudi za njihovo rotiranje, v M načinu pa za premik med izborom zaslonke ali časa, odvisno katera funkcija čas/zaslonka ima prioriteto v meniju), pod njim je prožilec, ki je odlično postavljen za kazalec in predvsem hiter v delovanju. Če ste vajeni počasnejših kamer, boste na začetku spoznavanja s kamero kar prehitro sprožili posnetek. A pri hitrejšem delu s kamero nam pride tako občutljiv gumb prožilca zelo prav. Na zadnjem delu pa je še vrtljiv gumb (Dial) za premik nastavitve zaslonke, časa in nastavitve nekaterih funkcij MENU-ja (v funkciji pregleda slike nam služi za pogled na več slik (možno do 25), ali njeno povečavo (možna je kar 14X-na).

 

Nastavek za objektive je iz kakovostnih materijalov.

 

Čeprav je kamera majhnih dimenzij, pa tudi zadnji del kamere ni preveč poln z nastavitvenimi gumbi. Na levi strani je pet gumbov.

Zgornji nam služi za dvig bliskavice in za vstop v nastavitve njenega delovanja. Že tu pridemo do prve zanimive ugotovitve. Kamera nam preko funkcij, ki jih vidimo na zaslonu nudi toliko različnih možnosti upravljanja, da smo na začetku popolnoma navdušeni. Samo pri bliskavici že vidimo, da nam poleg klasičnih možnosti TTL načina delovanja kamera nudi še dodatno kar tri  možnosti "počasnega" delovanja, ter ročne možnosti delovanja pod polno močjo 1/1 in tremi manjšimi močmi 1/14, 1/16 in 1/64. Te ročne nastavitve nam pridejo prav pri doosvetlitvi motivov ali kadar ne želimo, da nam kamera pri delovanju z bliskavico upošteva tudi svetlobo ambienta.

 

Drugi gumb služi za pregled že posnetih fotografij (Playback). Pri pregledu fotografij imamo z vrtljivim gumbom na gornji strani kamere, ki služi tudi za prikaz večih posnetih fotografij ali njeno povečavo možnost, da pridemo tudi v koledar fotografiranja. Tako si lahko fotografije na kartici iščemo po datumu zajema. Če pritisnemo gumb za nastavitev korekture bele barve (na zadnji strani), pridemo takoj do zelenega okvirja, ki kaže 10X-no povečavo. Okvir lahko premikamo po zaslonu s štirifunkcijskim gumbom s tem izberemo želeni del slike, še enkrat pritisnemo gumb in si sliko v točno določenem delu v 10X-ni povečavi tudi pogledamo. Na ta način lahko pridemo zaradi velike povečave, do hitrega pregleda ostrine in detajlov našega posnetka.

In v funkciji pregleda (Playback) to še ni vse. Če pritiskamo gumb INFO, se nam na zaslonu pokaže več različnih informacij. Na začetku dodamo na ekran samo informacijo o datumu zapisa, kompresiji slike in ločjivosti. Pri naslednjem pritisku pridemo do dodatnih informacijih glede časa, zaslonke, WB, načina merjenja svetlobe, RGB histograma itd. Z naslednjim pritiskom dobimo velik zapis histograma, naprej pa lahko še sprožimo funkcijo "Hi Light" in preosvetljeni deli na sliki utripajo temno obarvano. Če še enkrat pritisnemo gumb, nas bo utripanje opozorilo na eventuelno napačno osvetljevanje v temnih delih motiva "Shadow".

 

Na držalu je kakovostna guma in kamero se odlično drži. S pomočjo gume na držalu nam ne polzi iz rok.

 

Sledi tretji gumb, ki služi za izbris slik. Nato gumb za vstop v MENU in na koncu je gumb INFO, ki nam omogoča že zgoraj opisane dodatne možnosti pregleda slike, oziroma možnost vklop/izklop prikaza nastavitev pri zajemu slike in z naslednjim pritiskom izbor količine (več/manj) informacij o funkcijah na zaslonu. V polnem prikazu informacij je le teh toliko, da bi polovico le redko izkoriščal tudi izkušen profesionalni fotograf. Če imamo na zaslonu prikazane informacije o načinu zajema, lahko s pritiskom na OK gumb, ki je v centru štirifunkcij gumbov na zadnjem delu kamere, izberemo funkcijo (se oranžno obarva) in jo po ponovnem pritisku OK gumba s štirifunkcijskimi gumbi ali "Dial" gumbom prenastavljamo.

 

Desno od opisanih gumbov je na zgornjem delu iskalo, ki je zaščiteno s tanko gumo, poleg njega pa možnost nastavitve dioptrije. Tu so zopet malo poenostavili sistem delovanja, pa že tako je iskalo 4/3 sistema krepko manjše. Ko se premikamo v - dioptrijo je slika v iskalu manjša, ko gremo v + se veča. Če ste na Olympus E-sistem prešli iz analognih SLR kamer boste hitro opazili, da je iskalo močno manj svetlo, kot ste bili do sedaj vajeni. Zaradi manjšega tipala naproti drugim DSLR kameram ima 4/3 sistem tudi manjše zrcalo, ki odbija svetlobo v iskalo. S tem pa pade v naše oko manj svetlobe. Zato je v slabših svetlobnih pogojih ročno teže ostriti, ali spremljati točnost AF ostrenja. Pri tej kameri je zaradi slabšega kontroliranja ostrine v iskalu kar dobro, da si obdržimo zvočni signal, kdaj je kamera izostrila. A Olympus ima za to manjšo slabost dodatni odgovor. Kot opcijo nam nudijo dodaten nastavek za na iskalo, ki nam delno poveča sliko. Oziroma, večina njihovih objektivov iz nižjega cenovnega razreda, je v večini primerom svetlobno močnejša od konkurenčnih.

 

Množica nastavitvenih gumbov na zadnjem delu kamere.

 

Pod iskalom je 2,5 palca (6,4cm po diagonali) velik zaslon z zelo odlično ločljivostjo 215.250 točk. Pogled na informacije pred posnetkom, ali napise v MENU-ju bo odlično zadovoljil vse, ki slabše vidijo in pri fotografiranju zaradi možne nastavitve dioptrije v iskalu ne uporabljajo očal. Vsi zapisi na zaslonu so zelo veliki in dobro osvetljeni. Preko MENU-ja pa imamo tudi možnost spremembe barve ozadja in črk (Control Panel Color).

 

Desno od iskala je nastavitveni gumb AEL/AFL. Zanimivo, da nam v osnovnem načinu (lastni izbor kamere, dokler sami ne prenastavimo funkcije) delovanja kamera ponuja zaklenitev AF in ekspozicijo takoj, ko smo pritisnili prožilec. Večina drugih kamer nam v osnovnem načinu dopušča, da prožilec po polovičnem pritisku zaklene samo AF, merjenje svetlobe pa se zaklene šele po dokončnem pritisku na prožilec, torej pred proženjem. Kar pomeni, da če se nam med premikanjem kamere ob izmerjenem AF in svetlobi (rekompozicija) spreminja svetloba motiva z E-500 v tem osnovnem načinu ne moremo narediti kakovostne fotografije, saj v tem primeru ekspozicija ne bi smela biti zaklenjena. E-500 nam tak način prostega merjenja svetlobe nudi šele preko funkcije "AEL/AFL" v MENU-ju. A pod to funkcijo "AEL/AFL" nam E-500 nudi še mnogo več. Pod številko 1 (osnovni parameter dokler sami ne prenastavimo na drugačen način) nam prožilec nudi zaklenitev tako AF kot ekspozicije. Pod številko dve, se zaklene samo AF, ekspozicija pa šele tik pred dokončnim proženjem. Pod številko 3 pa nam prožilec služi za zaklenitev ekspozicije in proženje, z gumbom AEL/AFL pa ostrimo. (Vse te funkcije lahko nastavljamo posebej v Single, Continius kot MF načinu delovanja). Tak način (z dodatnim gumbom in ne na prožilcu) ostrenja uporabljajo predvsem športni fotoreporterji. Na ta način so hitrejši pri delovanju. A danes nam večina kamer iz najnižjega razreda omogoča preko dodatnih nastavitev tudi to možnost. Pri E-500 pa je manjša težava. Gumb AEL/AFL je preblizu iskala in če preko iskala gledate z levim očesom je zelo moteče, ko s pomočjo palca pritiskamo na gumb. Gumb pa je tudi malo preveč oddaljen.

A možnosti gumba AEL/AFL še ni konec. Preko MENU-ja mu lahko nastavimo še več novih funkcij. Lahko nam preko funkcije "AEL metering" izmeri svetlobo v drugačnem načinu kot merimo svetlobo preko prožilca (v osnovnem načinu opisano zgoraj pod št. 1). Torej, preko prožilca merimo recimo v ESP načinu po celotni površini, preko gumba AEL/AFL pa v "spot/točkovnem" načinu, ali kako drugače. Odvisno od nastavitev, saj je načinov merjenja svetlobe kar pet (Digitalni ESP po celotni površini, po celotni površini uravnoteženo na sredino, spot/točkovno in dve novi možnosti, spot Higlight in spot Shadow).

 

Čeprav je kamera majhnih dimenzij, pa tudi zadnji del kamere ni preveč poln z nastavitvenimi gumbi.

 

Preko funkcije MENU-ja "AEL Memo" pa se nam po pritisku na gumb AEL/AFL zaklene izmerjena svetloba. Zaklenjena je vse dokler ponovno ne pritisnemo gumb AEL/AFL. Torej ostane zaklenjena tudi po proženju. Tako lahko več posnetkov naredimo vedno pod enakimi parametri zaslonke in časa osvetlitve.

Ko pa smo v funkciji pregleda posnetih fotografij (Playback), nam gumb AEL-AFL služi za zaklenitev posnetka. S tem preprečimo, da bi ga po nesreči izbrisali. Zaklenitev možnosti brisanja pa ne pomaga, če pomnilno kartico formatiramo.

Že po opisanih nekaj osnovnih funkcij lahko vidite, koliko je različnih možnosti nastavitev preko MENU-ja in gumbov na kameri. A lahko rečem, da je to samo začetek. Zato naj še enkrat opozorim, da če boste lastnik te kamere, ne pozabite se z njo v največji možni meri spoznati preko navodil in lastnih preizkusov.

 

Desno pod gumbom AEL/AFL je nastavitveni gumb za premik med načinom zajema fotografij v enem ali večih zaporednih posnetkov (močno povprečnih 2,5 posnetka v sekundi, maksimalno 4 v seriji do zapolnitve notranjega spomina), ter možnost nastavitve samosprožilca 2 ali 12 sekund in proženja preko daljinskega prožilca (opcija nakupa). V načinu pregleda slike, pa nam gumb služi za direktno pošiljanje slike v tiskalnik.

 

Zgornji del kamere nam ponuja že dobro znane nastavitve. E-500 pa nudi kar 21 scenskih nastavitev.

 

V spodnjem desnem delu so štiri funkcijski gumbi za nastavitev korekture bele barve (WB), načina ostrenja (AF), izbiro občutljivosti (ISO) in načina merjenja svetlobe. V sredini pa je okrogli gumb OK, s katerim potrjujemo opravljene nastavitve pri spremembi delovanja določenih funkcij, ali pa v oknu INFO preidemo v možne nastavitve.

 

Gumb WB nam omogoča avtomatsko izbiro in korekturo (AUTO), sedem prednastavljenih (sonce, oblačno, senca, umetna topla luč in tri izbire za fluorenstenčne žarnice). Sledi lastna izbira (Custum) in lastna izbira po K stopinjah (2000 do 14000 K).

 

E-500 je programsko zelo bogato opremljena tudi z različnimi načini ostrenja. Poleg klasičnih, posamičnega "single" ostrenja (S-AF), spremljanje "continius" objekta (C-AF) in ročnega ostrenja (MF) imamo še dodatni možnosti ročnega popravka ostrine tako pri avtomatskem posamičnem kot spremljujočem načinu ostrenja (S-AF-MF in C-AF-MF). V samostojnem načinu ostrenja C-AF in S-AF, ne moremo dodatno ročno ostriti. V načinih S-AF-MF in C-AF-MF pa lahko ročno ostrimo tudi po AF izostritvi in držanju prožilca do polovice. Ta tehnika nam lahko odlično pomaga k hitrejšemu ostrenju objektov, katere bi radi sami dodatno izostrili v točno nam želenih delih in ostritev tudi kontrolirali. Ali pa izmerjeno ostritev samo delno korigirati. Med dodatno ročno ostritvijo pa bodite pozorni na prožilec, saj sem med popravkom ostrine zaradi lasne nerodnosti in premalega poznavanja kamere prehitro sprožil posnetek. Kot že omenjeno je prožilec zelo občutljiv na dotik. Je mnogo bolj primerljivim z delovanjem reporterskih kamer kot ostalih DSLR kamer. A uporabnik kamere se rahlega prožilca hitro navadi in ga zna izkoristiti v svoj prid.

 

Vratca za baterijo in navoj za stojalo.

 

Preko ISO gumba spreminjamo občutljivost tipala. A kot pri nekaterih drugih gumbih tudi tu pridemo do prvih težav, če nismo dobro prebrali navodila in se seznanili z nastavitvami. V osnovnem načinu (izbor kamere dokler sami ne prenastavimo funkcije) po pritisku na gumb, imamo možnost nastavljati samo od 100 in 400ISO (1/3 EV) ter izbiro AUTO možnosti med 100 - 400ISO, da nam kamera sama izbira med njimi. Šele ko se sprehodimo v MENU, lahko pod funkcijo "ISO BOOST" prestavimo možnost (ON) višjih občutljivosti, do 1600ISO (dodana je še možnost ON+NR, kar pomeni, da se nam vključi še funkcija redukcije šuma). Poleg funkcije "ISO BOOST" je še funkcija "ISO STEP", preko katere izbiramo možnost izbire občutljivosti v vrednosti 1/3 ali 1EV. Kar pomeni, da imamo v 1EV možnost izbire recimo samo 100, 200, 400 in naprej do 1600ISO, v načinu 1/3EV pa še dodatne 100, 125, 160, 200, 250 itd. do 1600ISO.

 

Merjenje svetlobe lahko izbiramo med petimi načini. Po celotni površini v 49 segmentih v digitalnem ESP načinu, po celotni površini v 49 segmentih s poudarkom na srednjem delu motiva, v spot/točkovnem načinu (2% motiva), in še dva dodatna spot načina merjenje, ki bazirata na Highlight in Shadow tehniki (tehnika mehkega in kontrastnega zapisa). Hobi fotograf, kateremu je namenjena kamera, bo v največ primerih uporabljal ESP način merjenja svetlobe. Z nekaj prakse in dodatnega znanja pa si lahko fotograf pomaga s sliko na zaslonu (v načinu predogled/Playback) in prikazom preosvetljenih (Hi Light) ali pretemnih delov (Shadow) na motivu in s tem uporabi možnost korekture osvetlitve (+/- pri prožilcu).

 

Leva in desna stran kamere sta pregledni.

 

Gumb z napisom "OK", tudi nudi več možnosti uporabe. Ob vklopu kamere se nam na zaslonu pokaže okno INFO s prikazom nastavitev, pod katerimi bomo zajeli posnetek. Ob pritisku na gumb "OK", se nam oranžno označi prva nastavitev, to je izbira občutljivosti ISO (po izbiri se lahko s štirifunkcijskimi gumbi premikamo med ostalimi videnimi nastavitvami). Če še enkrat pritisnemo gumb OK na oranžno označenem ISO, se nam odpre celotno okno z vsemi ISO možnostmi ter se z gumboma za "izbiro merjenja svetlobe" in "načina AF" premikamo med možnimi nastavitvami. Ko izberemo željeno nastavitev, z gumbom OK potrdimo izbrano.

 

Ker pa je seveda to kamera E-500 in ima množico funkcij kot pod funkcij, pa imamo še eno možnosti izbire. S pritiskom na gumb "OK" označimo izbiro (oranžno), se s štirifunkcijskimi gumbi premaknemo na želeno funkcijo in po izbrani premikamo njene možne nastavitve z vrtljivim gumbom (Dial) na zgornjem delu kamere, s katerim premikamo tudi nastavitev časa ali zaslonke.

V funkciji pregleda slike, pa z gumbom "OK" lahko označimo fotografijo. Označena fotografija ima rdeč okvir. Če označimo več fotografij, lahko nato vse naenkrat izbrišemo in ni treba za vsako posebej pritiskati gumb za brisanje (Delete).

 

Preostala sta nam še dva gumba, preden gremo v MENU in pravo "poplavo" dodatnih nastavitev. Na zgornjem desnem delu imamo še gumb s katerim izbiramo lastno nastavitev korekture bele barve (One-touch White Balance). Gumb pritisnemo in zajamemo posnetek s pomočjo belega papirja, kartona ali kakšne druge tonsko nevtralne "sive" površine. Kamera nas iz katere koli WB nastavitve prestavi na lastni (Custum) WB in nam s pomočjo lastnih nastavitev opravi korekturo posnetka. Na zaslonu se pokaže napis "One Touch WB" in "OK". Če z nevtralnostjo barve na zaslonu nismo zadovolji, še enkrat opravimo preizkus. Če smo s korekturo zadovoljni, pritisnemo gumb "OK" in nastavitev bo shranjena. S tako korekturo lahko opravimo naslednje posnetke, ki so posneti pod enaki svetlobnimi pogoji (svetlobo enake temperature barve).

 

Toda gumb (če ga pritisnemo ob proženju) za lastno korekturo WB nima samo te funkcije. Preko MENU-ja in nastavitve "Function" ima možnost nastaviti spremembo uporabe tega gumba. Funkcijo lahko spremenimo v možnosti: "Test Picture" (preizkus ali smo fotografirali pod pravimi nastavitvami ((slika se ne shrani)), nato šele zajamemo posnetek, ki se shrani na kartico), "My Mode" (prikličemo lastne nastavljene funkcije) in "Preview" (možnost pregleda globinske ostrine, zaslonka se zapre do nastavljene). Funkcija "Preview" nam omogoči, da si sliko v iskalu ogledamo pod določeno zaslonko in ocenimo globinsko ostrino pod njo. Kontrola globinske ostrine je ena izmed glavnih prednosti DSLR kamer pred kompaktnimi. Pri kamerah 4/3 sistema je pregled globinske ostrine pri bolj zaprtih zaslonkah že problematičen, saj v iskalo in nato v naše oko pade že zelo malo svetlobe.

 

Trenutno pri nas v kit kompletu dobimo tudi objektiv 40 - 150mm.

 

Tako, vse gumbe in večino nastavitev preko njih smo spoznali. Lahko ste opazili, da nam E-500 nudi veliko nastavitev in predvsem dodatnih možnosti, katere nudijo dodatne funkcije, katere vklopimo preko MENU-ja. Zato gremo sedaj še v njegove skrivnosti. A že na začetku naj poudarim, da bom podrobneje opisal samo najpomembnejše. Enostavno jih je preveč in Olympus programerji so mi že do vrat MENU-ja dali veliko dela. Kaj šele hobi fotografom, kateri bodo to kamero uporabljali.

 

Da kot zajema 4/3 objektivov lahko primerjamo s kotom zajema pravih Leica format objektivov, je treba goriščnico pomnožiti z 2X. Kar pomeni, da nam kit objektiva nudita kot zajema primerljive z 35mm razredom od 28mm do 300mm.

 

Kamera kot objektiva so zelo skladni tudi v kakovosti izdelave. Ne slabo, niti ne vrhunsko. Predvsem pa po trenutnem stanju v foto svetu v višjem nivoju svojega cenovnega razreda.

 

Pri objektivu 40 -150mm premikamo prednji del leč.

 

2,5 palca (6,4cm po diagonali) velik zaslon ima odlično ločljivost 215.250 točk. Tako slika kot črke v menuju so odlično vidni.

 

Kamera je v cenovno najnižjem razredu srednjih dimenzij.

 

Li-Ion baterija je znana že od modela kompaktne kamere C-5060.

 

E-500 nam nudi možnost uporabe tako xD kot CF pomnilne kartice.

 

Objektiv kot nastavitveni gumbi so za najnižji cenovni razred kamer zelo kakovostno izdelani.

$$PAGE$$

MENU

 

Pod prvim sklopom nastavitev "Record Menu 1" (večina teh nastavitev je že vidnih na zaslonu po pritisku gumba INFO in z možnostjo spremembe preko gumbov na kameri, kot opisano zgoraj) lahko formatiramo pomnilne kartice (Card SetUp), nastavljamo, prikličemo in brišemo naše lastne izbrane nastavitve (Custum reset Setting), nastavljamo (Picture Mode) elektonski kontrast, ostrino, saturacijo barv pri nevtralnem, zasičenem, enobarvnem ali obarvanem (sepia) zapisu ter v naslednji funkciji (Gradation) zapis z različno gradacijo Hi Key, Lo Key, s katerim lahko sliki dodamo več svetlih mehkejših tonov ali bolj temen kontrasten zapis.

 

Sledi možnost izbire različnih zapisov, od RAW, RAW in JPEG skupaj, TIFF ali samo JPEG v različnih kompresijah, možnost korekture osvetlitve v vrednosti +/-5 EV stopenj, vklop izklop redukcije šuma (Noise Reduction), korekturo WB, ISO in merjenja svetlobe. Sledi dodatnih pet možnosti, korektura ekspozicije -+5EV, vklop redukcije šuma (Noise Reduction), korektura bele barve (WB), nastavitev občutljivosti (ISO) in način merjenja svetlobe (Metering). Naj še enkrat poudarim, da se lahko do večine teh funkcij pride na lažji način preko priklica funkcij na zaslon (gumb INFO) in premikanja med nimi s pomočjo gumba OK, štirifunkcijih gumbov ali gumba Dial.

 

Če se premaknemo v okno "Record Menu 2" pridemo zopet do nastavitev, ki jih lahko spreminjamo preko INFO na zaslonu ali gumbov na kameri. To so, nastavitev delovanja bliskavice (Flash Mode), korektura osvetlitve bliskavice (+/-2EV), izbira samosprožilca, brezžičnega prožilca in načina zajema (1 posnetek, 2,5 v sekundi), način delovanja AF (AF Mode) in izbira ene izmed treh ostritvenih točk. Sledijo pa nastavitve zaporednih posnetkov z različnimi nastavitvami "Bracketing". Kamera nam v tem elementu nudi več kot vsa konkurenca. "WB bracketing" (korektura osnovno izbrane bele barve), "AE bracketing" (korektura osvetlitve), "Flash bracketing" (korektura osvetlitve z bliskavico) in "MF bracketing" (ročni fokus z našim lastnim premikom obroča za ostrenje).

 

Zadnja možnost pa je funkcija "Anti-Shock". Nastavimo jo lahko v času od 1 - 30 sekund. Pod to funkcijo se najprej dvigne ogledalo (za toliko sekund kot je nastavljeno) in šele nato se odpre zaklop in se osvetli tipalo. V tem načinu predvsem poskrbimo da se pri daljših časih od 1/60 sekunde do cca.5 sekund na posnetku ne pozna stresenost slike, če jo uporabljamo na stojalu.

 

Tretje okno "Play Menu" nam pod prvo ikono nudi pregled vseh slik na zaslonu ali če je kamera priklopljena na računalnik ali TV v zaporedju vseh slik, z drugo ikono omogočimo avtomatsko rotiranje pokončno zajetih fotografij, funkcija "Edit" omogoča spremembo označene slike JPEG/TIFF v drugačne zapise (B/W, Sepia, dodana Saturacija) in (popravek efekta rdečih oči "Red Eye Fix" in zmanjšanje ločljivosti datoteke). Predzadnja je funkcija za direktni iztis z možnostjo uporabe DPOF, zadnja možnost pa je kopiranje slik (Copy All) na drugo kartico v kameri.

 

Sledi 24 nastavitev (seveda z obilico podnastavitev) v oknu "SetUp 1", preko katerih lahko prenastavljamo možnosti, ki nam jih nudijo določene funkcije ali nastavitveni gumbi. Nekatere izmed njih so bile že (zgoraj) opisane v opisu nastavitvenih gumbov na kameri.

 

Začne se z možnostmi ISO nastavitev (ISO STEP). Lahko izbiramo med vrednostmi 1/3 ali 1EV, iz osnovnih nastavitev 100 - 400ISO lahko razširimo uporabnost kamere na 1600ISO občutljivosti (ISO BOOST), oziroma nastavimo (limitiramo) najvišjo možnost uporabe občutljivosti od 100 - 800ISO (ISO LIMIT). Sledi možnost spremembe načina nastavitve korekture med 1/3EV, 1/2EV ali 1EV (EV STEP). Možnost nastavitve korekture WB za vse prednastavljene možnosti (ALL WB+/-). Sprememba moči kompresije v načinu zapisa "HQ" in "SQ". Izbiro načina uporabe bliskavice, ročno, avto (Manual Flash). Način delovanja +/- korekture pri izbiri bliskavica (+/-). Čas sinhronizacije pri delovanju z bliskavico od 1/180sek. do 1/60sek (X-Sinc). Avtomatski/ročni dvig bliskavice (Auto Pop Up) pri scenskih načinih zajema fotografije. Nastavitev delovanja okroglega nastavitvenega gumba na zgornjem delu kamere (Dial) v P in M načinu delovanja. Način delovanja gumba "AEL/AFL" (že opisano zgoraj). Zapis v spomin ob uporabi funkcije "AEL/AFL Memo" z gumbom AEL-AFL. Merjenje svetlobe (AEL Metering) ob uporabi te funkcije pri gumbu AEL-AFL (Lock AE / zaklenitev ekspozicije). Hitro brisanje slik "Quick Erase" (ne pokaže se okno za potrditev). RAW+JPEG "Erase" brisanje datotek ali pa samo eno od njih. Nastavitev gumba "Function" (že opisano zgoraj). Nastavitev dveh lastnih nastavitev "My Mode SetUp". Ostrenje z obračanjem obroča "Focus Ring) v levo ali desno (Olympus posebnost). AF Illiminator (osvetlitev ostritvene točke). "Reset lens", objektiv se povrne v neskončno, ko ugasnemo kamero. In še dve možnosti s katerima lahko dovolimo zaklopu prioriteto delovanja v Single ali Continius načinu AF. Tudi če kamera še ni v popolnosti izostrila, bo po pritisku na prožilev zajela posnetek.

 

V zadnjem oknu "SetUp 2", pa imamo še 21 nastavitev. Začne se z nastavitvijo datuma in ure. Nato prioriteto pomnilniške kartice xD ali CF (omogočeno, če sta obe kartici ob vklopu kamere v njej). Zapis imena datoteke (File Name) v nadaljevanju številk ali v začetno stanje. Delna sprememba imen datoteke (Edit File Name). Svetlost zaslona v vrednosti +/- 7 stopenj. Nastavitev glavnih svetovnih jezikov. Video možnost PAL/NTSC (Video Out). Zvok ob izvršitvi funkcije. Čas pregleda slike neskončno ali 1 - 20 sekund (rec View). Prehod kamere v "Sleep Mode" neskončno ali 1 - 10 minut (Sleep). Popoln samostojen izklop kamere neskončno ali po 4h (4h Timer). Čas prikaza izbrane funkcije na zaslonu (Button Timer). Prikaz animacije za "Dust Protection" na zaslonu pri vklopu kamere (Screen). Različni barvi zaslona (Control Panel Color). Prioriteta No/Yes pri brisanju datoteke (Priority Set). Delovanje USB izhoda (USB Mode). Izbira barvnega prostora sRGB, AdobeRGB (Color Space). Funkcija za čiščenje tipala, kjer je zaklop po pritisku na prožilec odprt toliko časa, dokler ne izklopimo kamere (Cleaning Mode). Na koncu pa je še pregled verzije programa v kameri (FirmWare).

 

Tako, popeljal sem vas skozi suhoparno spoznavanje s funkcijami v MENU-ju. A vseeno zna biti zapis koristen za vse, ki si boste ali ste že kupili E-500. Na ta način boste hitreje spoznali, da morate res dobro spoznati vašo kamero in skrbno pogledati njena navodila.

 

Osnovno okno preko INFO funkcije. S pomočjo OK gumba izberemo določeno funkcijo in prenastavimo njeno izbiro.

 

Možnosti izbire v Record Menu 1 izbiri. Večino teh izbir lahko nastavljamo preko INFO izbire na TFT zaslonu. Pazite, da vam ogledovalec vaše kamere ne zaide v prvi dve nastavitvi, brisanja/formatiranja datotek in brisanja vseh vaših shranjenih nastavitev.

 

Tudi v oknu Record Menu 2 je množica možnosti različnih lastnih nastavitev.

 

Okno SetUp 1 je najbogatejše z različnimi nastavitvami.

 

Osnovne podnastavitve.

 

Prva funkcija v MENU-ju. Tako lahko dosegljiva za vse nepovabljene. Trije pritiski na gumb in vaših posnetkov ni več.

 

Reset. Če zaidete v to funkcijo, ali jo odkrije in potrdi kdo drug, vedite, da morate poznati že vse prej opisano. Predvsem pa, spoznajte navodila in kamero še predno se z njo odpravite na resno foto delo.

 

V funkciji Custum Reset Function imamo možnost shraniti in kasneje priklicati shranjene nastavitve. A le do časa, ko preko funkcije RESET ne izbrišemo vseh lastnih nastvaljenih nastavitev.

 

Na kameri izberemo največkrat željene lastne nastavitve. Nato v My mode nastavitvi le te izberemo (lahko dve) in ko jih želimo uporabiti pritisnemo gumb za WB na zadnjem delu kamere. Seveda mora biti prego nastavitve Function, My Mode funkcija prej vklopljena.

 

My Mode funkcije lahko tudi izbrišemo in nastavimo nove.

 

"WB bracketing" (korektura osnovno izbrane bele barve), "AE bracketing" (korektura osvetlitve), "Flash bracketing" (korektura osvetlitve z bliskavico) in "MF bracketing" (ročni fokus z našim lastnim premikom obroča za ostrenje). Zadnja možnost pa je funkcija "Anti-Shock". Nastavimo jo lahko v času od 1 - 30 sekund. Pod to funkcijo se najprej dvigne ogledalo (za toliko sekund kot je nastavljeno) in šele nato se odpre zaklop in se osvetli tipalo.

 

Preko nastavitve "Function" ima možnost nastaviti spremembo uporabe tega gumba. Funkcijo lahko spremenimo v možnosti: "Test Picture" (preizkus ali smo fotografirali pod pravimi nastavitvami ((slika se ne shrani)), nato šele zajamemo posnetek, ki se shrani na kartico), "My Mode" (prikličemo lastne nastavljene funkcije) in "Preview" (možnost pregleda globinske ostrine, zaslonka se zapre do nastavljene). Funkcija "Preview" nam omogoči, da si sliko v iskalu ogledamo pod določeno zaslonko in ocenimo globinsko ostrino pod njo.

 

Merjenje svetlobe lahko izbiramo med petimi načini. Po celotni površini v 49 segmentih v digitalnem ESP načinu, po celotni površini v 49 segmentih s poudarkom na srednjem delu motiva, v spot/točkovnem načinu (2% motiva), in še dva dodatna spot načina merjenje, ki bazirata na Highlight in Shadow tehniki (tehnika mehkega in kontrastnega zapisa).

$$PAGE$$

Uporabniška vrednost kamere Olympus E-500

 

Lahko bi dodal v naslov, "kompleta". S kamero Olympus E-500, pri nas v tem trenutku dobite že kit objektiv 14 - 45mm f/3,5 - 5,6 in 40 - 150mm f/3,5 - 4,5. Vse skupaj pa za ceno, kateri se zaenkrat kamere iz konkurenčnega vstopnega razreda nikakor ne morejo približati. In če sem že na začetku omenil, da ima E-500 poleg cene še oblikovno in ergonomsko dobro ohišje, hiter prožilec, večino vseh potrebnih nastavitev možnih kar preko gumbov na kameri, ter obilico nastavitev preko MENU-ja, potem je njena uporabniška vrednost zelo visoka. Če jo gledamo iz pravega zornega kota, to je njenega namena kot "consumer" kamere, t.j. kamere za širše množice DSLR uporabnikov, potem nikakor ne moti povprečna hitrost ostrenja, glasnost motorčka za premik leč v objektivu, majhno, premalo svetlo iskalo a z dobro vidnimi informacijami o načinu zajema na desni strani, naproti malo številčni konkurenci (Canon EOS 350D, Konica Minolta 5D, Nikon D50 in Pentax *ist DL).

 

Večja vrednost kamere Olympus E-500 pa je predvsem v lastnem, zaenkrat edinstvenem sistemu za čiščenje tipala "Dust Protection" s pomočjo "Supersonic wave filtra", kateri nam vse manjše prašne in neumazane delce odstrani izpred tipala, možnostjo uporabe dveh pomnilnih kartic xD in CF, izbiro načina različnih merjenj svetlobe preko prožilca ali gumba AEL-AFL (če je nastavljen za to možnost), možnost ostrenja preko AEL-AFL gumba (če je nastavljen za to možnost), MyMode nastavitve za hitro povrnitev na lastne nastavitve, množico informacij na zaslonu pred snemanjem in v fazi pregleda že posnete slike, 14X-na povečava slike, hiter izbris vseh označenih slik naenkrat, itd. Zagotovo je množica nastavitev uporabnih funkcij preko MENU-ja velika prednost te kamere. Seveda, če želimo iz kamere izkoristiti več. A če ste že iz kompaktnih kamer prešli med DSLR kamere, sem tudi prepričan, da boste slej ko preje v situaciji, da boste od končne fotografije tudi želeli več. Če ne, raje poglejte med "all-in-one" kompaktne kamere.

 

Glede funkcij in nastavitev preko gumbov na kameri pa so se Olympus-ovi strokovnajki zelo potrudili. A po drugi strani so te nastavitve lahko tudi velika slabost za vse tiste, ki v te nastavitve ne bodo vstopali. Kupci te kamere bodo predvsem ljubiteljski fotografi, ki bodo že zaradi dobre kamere in cene vstopili v DSLR svet. A če nimajo računalniških izkušenj bo vstop v MENU in njegove nastavitve ter izkoristek le teh zelo problematičen. A kakorkoli. Olympus je s kamero E-500 postavil nekaj novih mejnikov. Prvo lastnega, saj mu je že po dveh letih uspelo narediti močno konkurenčno kamero tako po uporabniški vrednosti, še bolj pa po ceni. Da imamo trenutno na voljo samo dva cenejša objektiva tudi ne moti. Oba sta že v kompletu, večina uporabnikov E-500 pa si kaj več niti ne bo želela. Ta komplet jim nudi vse, kar se v spoznavanju DSLR sveta na začetku tudi potrebuje.

 

Kamera v praksi

 

Če poznaš Olympus kamere in ti filozofija Olympus programskih nastavitev ni tuja, si s kamero in osnovnimi nastavitvami lahko hitro na ti. Seveda pa ne z vsemi.

 

Že ob nakupu (trenutno pri nas še ni mogoče kupiti samo ohišja) je v škatli kamera in dva objektiva. Lahko rečem, skoraj popoln komplet za hobi fotografa. Mogoče se potrebuje samo še dodatno bliskavica, če več delujemo v svetlobno problematičnih pogojih. V kompletu pa je poleg obsežnih slovenskih navodil še DVD (glas v angleškem jezilu) z odličnim prikazom uporabe kamere, razlage nekaterih tehničnih izrazov in tudi nekaj primerov, kako fotografirati določene motive.

 

Baterija je Li-Ion in s pomočjo originalnega priloženega polnilca je napolnjena prej kot v dveh urah. V kamero jo vstavimo brez težav, iz nje tudi ne more izpasti, saj jo kljub odprtim vratcem zadrži manjši zatič. Pomnilna kartica v kompletu ni priložena, a je tudi bolje, da nam ne nudijo kakšne s samo 32MB spomina. Ob nakupu kamere si moramo kar takoj kupiti zmogljivo, vsaj 512MB kartico. Če ste že lastnik Olympus kompaktnih kamer, potem boste lahko uporabili tudi vse vaše xD kartice.

 

Nastavek za objektiv je kovinski, prav tak je tudi na vseh objektivih. Objektiv nastavimo ali odstranimo iz kamere zelo enostavno.

Po vklopu je kamera v cca. dveh sekundah pripravljena na delovanje. Prožilec ima hiter prehod med polovičnim delovanjem (ostrenje, merjenje svetlobe) in proženjem. Mislim, da je kar najbolj občutljiv v svojem razredu. Ko se ga navadimo nam ta lastnost marsikdaj zna priti prav.

Ostrenje ni najhitrejše, a za hobi fotografe, ki ravno ne slikajo hitro premikajočih se motivov vsak dan pa povsem zadovoljivo. Ker lahko ostrimo preko gumba AEL/AFL smo lahko pri ostrenju še hitrejši.

 

Merjenje svetlobe je dobro, kamera pa nam omogoča, da merimo svetlobo preko prožilca ali pa preko AEL/AFL gumba (tudi v drugačnem načinu kot je nastavljeno za prožilec). Prav tako pa imamo omogočeno različne načine merjenja svetlobe (tudi Spot), kot možnost široke korekture osvetlitve (+/-5EV). Korektura bele barve je zelo enostavna preko gumba za lastno nastavitev. V načinu AUTO pa mi je večkrat zgrešila, oziroma pri enakih motivih različno nastavila korekturo. Z vsemi nastavitvenimi gumbi se je treba zelo dobro spoznati, saj nam omogočajo množico funkcij in pod funkcij. Večina je zelo dobro postavljenih, osebno me je edino močno motila postavitev uporabe AEL/AFL gumba.

 

Zaslon je zelo kakovosten, informacije na njemu so odlično vidne. Prav tako je odlično, da preko informacijskega okna nastavitev na zaslonu, lahko nastavljamo skoraj vse fotografu večkrat potrebne nastavitve. Ob pogledu skozi iskalo me je edino motilo, da se zaslon, ko kamero damo k očesu ne ugasne. Tako pa nam kar močna svetloba sveti v oko. Še toliko bolj moteče, ker je pogled skozi majhno iskalo na motiv že tako s problematično svetlostjo.

 

Bliskavica vgrajena v kameri nam lahko služi za večino osnovnih motivov in nam ni treba kmalu poseči po dodatni bliskavici. Ker imamo v kameri funkcijo za popravek efekta rdečih, nam vgrajena bliskavica brez težav služi za doosvetlitev portretov.

Začetnim uporabnikom DSLR kamer je v veliko pomoč množica scenskih programskih nastavitev. A ne zanašajte se na njih. Ko boste bolj izkušeni, se le naučite uporabljati programske nastavitve, katere nam nudijo več kreativnosti A, S.

 

Kamera nam nudi 8M točk. Časi osvetlitve so možni od 60 sekund v A, S in M načinu ter 1 sekunde v drugih načinih (kjer se lahko spreminja, odvisno od izbrane avtomatike). B čas je omejen na 8 minut.

Če še enkrat pogledam kamero Olympus E-500 iz praktičnega zornega kota, lahko rečem, da nam naproti konkurenčnim kameram nudi za "vstopni" DSLR razred res veliko predvsem v zanimivi ceni, sistemu čiščenja tipala in množici programskih nastavitev. V drugih elementih pa opazno višje uporabniške vrednosti ne nudi. Oziroma je v nekaterih še krepko zadaj. A to je "consumer" razred kamer, namenjen manj zahtevnim fotografom, kateri naj ne pričakujejo od teh vstopnih DSLR kamer preveč. Zato lahko povsem prepričljivo zapišem, da je v tem razredu Olympus E-500 povsem odlična kamera.

 

Kakovost fotografije

 

Zopet bom začel s ceno kamero in njenim "vstopnim DSLR" razredom. Že ta dva podatka povesta dovolj, da od kamere nikakor ne pričakujte preveč iz pogleda hitrosti in natančnosti delovanja ter visoke nadpovprečne kakovosti slike.

Fotograf, ki iz potrebe po hitrosti in natančnosti delovanja potrebuje več, bo moral v višji cenovni razred. Še globlje pa bo moral poseči v žep, če bo želel še višjo tehnično kakovost slike.

V vseh treh elementih, hitrost, natančnost in kakovosti fotografije je Olympus E-500 povsem primerljiva s konkurenco. V nekaterih je malo slabša, drugje boljša. A vse skupaj je bolj stvar osebnega pogleda na kamero, njene tehnične zmožnosti, predvsem pa lastnega pogleda na fotografijo. Tako ali tako pa je ocena tehnične kakovosti fotografije stvar vsakega posameznika posebej. Zato o kakovosti zapisa in delovanja kamera več ob njih. Bolj zahtevni iz pogleda tehnične kakovosti fotografije pa se morate zavedati, da vam že sama cena E-500 pove, da ne pričakujte preveč. Bom pa kmalu pripravil preizkus vseh kamer "vstopnega DSLR" razreda prav iz uporabniškega, predvsem pa kakovostnega pogleda.

100ISO. Solidna ostrina kit objektiva 14 - 45mm pri f/8 in dober zapis tonskih vrednosti.

200ISO. Prikazan je malo večji kontsrast, s tem pa tudi že malo bolj izražen šum.

400ISO. Ostrina še vedno dobra, šum se minimalno povečuje.

800ISO.

1250ISO.

1600ISO. Šum je že močno izražen. Ostrina pa je še vedno dobra.

1600ISO in RAW datoteka popravljena v PhotoShop CS2 RAW konverterju. Šum se da lepo zmanjšati, ostrina je ostala dovolj izrazita, tonskih vrednosti je mnogo več.

100ISO. V normalni nastavitvi tonskih vrednosti, le te niso izrazite, modra in cian sta lepo ločeni. Siva barva ima prevlado hladne (modre) vrednosti.

400ISO. Barve so samo malo manj izrazite.

1600ISO. Začel se je vidno pojavljati šum. Tonske vrednosti s tem izgubljajo na kakovosti.

200ISO, 1/150, f/4,5, 150mm (objektiv 150mm f/2,0). Povsem zadovoljiv posnetek s pomočjo vgrajene bliskavice. Pojav rdečih oči pa lahko rešimo v kameri s pomočjo Red Eye Fix funkcije v MENU-ju. Posnetek je zaradi predolgega časa osvetlitve stresen (dobro vidno na povečavi). Bodite pozorni, da pri daljših goriščnicah upoštevate, da je treba uporabljati krajše čase od dolžine goriščnice objektiva.

400ISO, 1/60, f/4,5, 18mm. Tudi pri višjih ISO nastavitvah nam kamera v reportažne namene lahko dobro služi .

800ISO, 1/125, f/5,6, 38mm. Šum je že izražen, zaradi njega se že začne izgubljati tudi ostrina a je še vedno zadovoljiva.

1000ISO. 1/100, f/4,5, 150mm (150mm f/2,0). Zapis pri visoki občutljivosti preseneča. Olympus je zelo dobro rešil problem šuma. Seveda gledano iz pogleda hobi kamere.

1000ISO. 1/160, f/2,0, 150mm. 150mm nam nudi odlično ostrino. E-500 pa jo kljub 1000ISO še vedno dobro zapiše.

100ISO, 1/160, f/4,5, 150mm (objektiv 150mm f/2,0). Svetloba vgrajene bliskavice za direktno osvetljevanje portretov ni najbolj primerna. Treba bo poseči po dodatni bliskavici.

100ISO in vgrajena bliskavica. Kit objektiv nam povsem solidno zariše ostrino motiva.

1600ISO in bliskavica pri 150mm in f/2,0. E-500 preseneča tako pri šumu kot pri ostrini slike. Tokrat s pomočjo objektiva 150mm f/2,0. Večino posnetkov portretov v slabih svetlobnih pogojih, kjer so zeniče močno odprte, bo treba v kameri popraviti s pomočjo "Red Eye Fix" funkcije.

Kadar imamo na objektivu 14 - 45mm sončno zaslonko, nam le ta v širokem kotu zakrije svetlobo bliskavice. V takih primerih sončno zaslonko odstranite iz objektiva.

Hi-Key zapis.

Low-Key zapis.

Do sedaj prahu na tipalih pri Olympus kamerah nisem bil vajen. Oziroma iskal ga nisem, saj obljubljajo brezprašni sistem. A očitno tudi ta kamera ne more odstraniti vsega prahu. Pri tem posnetku sem ga zapazil, ker sem bil pozoren na vinjetiranje objektiva 14 - 45mm. Torej tudi v tem elementu ne držijo povsem hvale o 4/3 digitalnih objektivih in telecentričnih lečah. Tudi na Olympus kamerah se vam lahko dodgodi problem s prahom, le mnogo kasneje kot z ostalimi kamerami, kjer je ta problem mnogi bolj izrazit, oziroma tudi cenejši "kit" objektivi kot pri konkurenčnih kamerah niso brez težav, t.j. optičnih napak.

Če preberete članek "Prah na tipalu" boste vedeli zakaj taka korektura zgornjega posnetka. Tako lažje najdemo napake, prah na tipalu, a že vemo, da tako obdelane fotografije ne bomo dali v naš album.

Ker sem prah opazil na normalnem motivu, sem naredil še dodatni preizkus. Zaslonka 16 in škljoc na belo površino. Prah oziroma zaradi trdoživosti so to nečistoče, ki so se močneje prilimale na tipalo, je izražen.

S pomočjo "Senzor Brush" čopiča sem rešil tipalo večino prahu. A vseeno bo potrebno mokro čiščenje v servisu. Upam, da to opravijo pri nas in kamere ne pošiljajo za to slabost na čiščenje na Češko.

$$PAGE$$

Za konec

 

Zadovoljen sem, da je Olympus (vsaj iz mojega pogleda) z E-500 spet prišel na pravo pot. Nudi nam kamero nižjega cenovnega razreda z dobro obliko in predvsem visoko uporabno vrednostjo. Z njo imajo odlično konkurenčno orožje. Še toliko bolj, ker za najnižjo ceno nudijo za "vstopni" DSLR razred popoln komplet (kamera in dva objektiva). Poudarjam, da je namenjena hobi fotografom, ki kaj več od tega kompleta niti ne potrebujejo (mogoče še dodatno bliskavico). Ker sam 4/3 sistem na tržišču še ni razširjen z množico cenejših ali rabljenih objektivov ali druge opreme, vas zna vsak nadaljni nakup krepko višje stati kot pri konkurenčnih kamerah. Zato vedite, da ima nakup E-500 svojo najvišjo vrednost prav iz pogleda cene in kupljenega kompleta. In če ne potrebujete ali ste skoraj povsem prepričani, da ne potrebujete več, potem bo kamera E-500 najbrž vaša končna izbira.

 

Ne pozabite pa na spoznavanje s kamero. Predvsem z njenimi funkcijami preko MENU-ja, s katerimi lahko določamo množico dodatnih nastavitev. Kajti, če nastavitev ne boste poznali in vam nekdo že pred nastavljene (katere vam lahko opravijo, trgovec, prijatelji...) nastavitve izbriše s hitro dosegljivo funkcijo "Reset", boste še dolgo fotografirali samo pod "scenskimi" programskimi nastavitvami. A čez čas mi boste verjeli in spoznali, da je treba za kakovostnejše fotografije le te enostavno izpustiti. Saj se zna zgoditi, da vas v nasprotnem primeru DSLR nakup ne bo zadovoljil. Spoznajte kamero Olympus E-500 in dokler od kamere in predvsem njenega delovanja ne boste želeli več, vam bo odlično služila. A kot kaže, gre sedaj Olympus hitreje naprej in vam bo do takrat že ponudil kamero iz "stopnice" višjega razreda. To pa je zelo pomembno za vse, ki jih bo fotografija bolj zasvojila, saj bodo tako imeli možnost menjati samo ohišje kamere. A zopet samo do takrat, ko si ne bodo želeli še boljših objektivov. Tu pa je Olympus s serijo ZUIKO Digital objektivov že danes naredil večjo, kakovostnejšo izbiro.

Da zaključim. Če sem bil pri preizkusu in opisu kamere E-300 močno zadržan, pa je pri E-500 drugače. Ker je v celoti gledano povsem konkurenčna ostalim kameram tega razreda, v "dobri" ceni pa korak pred ostalimi, lahko pred nakupom odločajo kakšne malenkosti. Vsekakor pa vam bo E-500 v hobi fotografiji lahko odlično služila, če le veste kako jo izkoristiti. Kot za vse kamere, tudi za E-500 velja, da je še vedno najpomembnejši tisti, ki za njo stoji. Olympus E-500 vam lahko nudi samo to, da z dobrimi prednastvaljenimi scenskimi nastavitvami zajamete odlične družinske in popotniške fotografije. Za več, pa bo treba dobiti več prakse, obiskati kakšen fotografski tečaj in predvsem spoznati vse funkcije katere kamera nudi. Kajti kamera E-500 in kit objektiva vam nudijo dobro kakovost in uporabniško vrednost iz pogleda hobi fotografa in razreda kamere. Le znati morate izkoristite njihove možnosti in od kamer tega razreda kot je E-500 ne pričakovati preveč.

100ISO, 1/125sek., f/4, 88mm (objektiv 40 - 150mm). V dobrih svetlobnih pogojih nam kamera zapiše ostre čiste tonske vrednosti.
 

100ISO, 1/125sek., f/6,3, 37mm. Za kit objektiv odlična ostrina.
 

100ISO, 1/125sek., f/6,3, 45mm.

100ISO, 1/125sek., f/8, 45mm.

100ISO, 1/160sek., f/4,3, 128mm. Tudi v protisvetlobi odlično izmerjena osvetlitev. Kot iz vsake DSLR kamere, pa je treba tudi iz E-500 za visoko tonsko kakovost in boljšo ostrino posnetka dodatno poseči po programu za obdelavo fotografij. A na koncu smo poplačani z bogatimi tonskimi vrednostmi in dobro ostrino.

100ISO, 1/160sek., f/7,1, 14mm.

100ISO, 1/200sek., f/4,5, 32mm.

100ISO, 1/200sek., f/8, 14mm.

100ISO, 1/250sek., f/5, 150mm. Vedite, da je kot zajema pri Olympus objektivih primerljiv s kotom zajema Leica format objektivov pri 2X-daljših goriščnicah. Za enak kot zajema kot ga ima Olympus pri 150mm, potrebujete pri kamerah s "crop" faktorjem 1,5X, 1,6X, cca. 200mm gorišnice, pri kamerah polnega Leica formata pa 300mm.

100ISO, 1/320sek., f/4,4, 141mm. Ko se s kamero dobro spoznate, vam bo odlično služila tudi v bolj problematičnih svetlobnih pogojih. Priporočam, da se čim hitreje spoznate z nastavitvami osvetlitve A in S, ter naučite uporabljati korekturo ekspozicije +/-.

100ISO, 1/320sek., f/4,5, 150mm. Ker nam E-500 omogoča tudi ročni popravek avtomatske izostritve, lahko naredimo hitro in brez težav tuki kakšno fotografijo portreta s bolj "soft" mehkim efektom.

100ISO, 1/400sek., f/4,1, 96mm.

100ISO, 1/400sek., f/4,5, 150mm.

100ISO, 1/400sek., f/6,3, 128mm. Tudi kit objektiv 40 - 150mm ima povsem solidno ostrino za uporabnika E-500. Za več, pa bo treba globlje poseči v žep.

100ISO, 1/400sek., f/6,3, 134mm. Tu se vidi, da ostrina ni popolna. A če pogledamo na ceno celotnega kompleta, vemo, da je to vstopni razred tako kamere, kot samega objektiva. Tu pa tudi konkurenca ne nudi več.

100ISO, 1/400sek., f/6,3, 150mm. Pri všečnem motivu in z manjšo korekcijo v programu za obdelavo fotografij pozabimo na ne ravno vrhunsko ostrino objektiva. Tehnični vsebini posnetka ni kaj očitati.

100ISO, 1/500sek., f/4,5, 150mm. V popotniški fotografiji mi je E-500 pod funkcijo P prav dobro služila.

100ISO, 1/500sek., f/7,1, 134mm. V močni kontrastni svetlobi in pri kontrastnem motivu z ostrino kit objektiva ne bo težav.

100ISO, 1/80sek., f/5, 24mm.

100ISO, 1/80sek., f/5,3, 41mm. Kdor je prebral članek "kompakt proti DSLR" že ve, da direkten posnetek iz DSLR kamere še ne kaže svoje kakovosti v polni meri. S pomočjo manjše obdelave pa se da tonske vrednosti še močno popravljati, do nam všečnih vrednosti.

100ISO, 1/80sek., f/5,6, 45mm. V avtomatskem načinu korekture bele barve je pri pozno popoldanski svetlobi ostal pridih njenega vplivajočega tona. Če vam pridih toplih barv pozno popoldanske svetlobe ni všeč, lahko hitro opravite ročno korekturo bele barve, ali popravite temperaturo barve v Kelvin stopinjah. Lahko pa delno korigirate tonske vrednosti tudi kasneje v programu za obdelavo fotografij. Še več pa lahko posežete v korekturo če boste delovali v RAW načinu. Pri kameri E-500 lahko naenkrat snemate tako v RAW kot JPEG zapisu.

800ISO, 1/125sek., f/4,0, 55mm. Kljub visoki občutljivosti so tonske vrednosti lahko še vedno zasičene.

V studijskih pogojih lahko odlično korigiramo belo barvo.

V načinu delovanja AUTO korekture bele barve, pa se mi je večkrat dogodilo, da zaporedni posnetki niso imeli enakega tonskega zapisa.

V studijskih pogojih je zelo priporočljivo nastaviti ročno korekturo bele barve.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com