Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

Panasonic Lumix DMC-LX1

Avtor:Matjaž Intihar
14.02.2006 11:49

 

Če je v analognem fotografskem svetu katero skoraj neznano podjetje v zadnjih petih letih, naredilo močan korak ter vtis med izdelovalci fotografskih kamer in kupci, je to vsekakor Panasonic. Leta 2001 so predstavili svojo prvo lastno digitalno kompaktno kamero DMC-LC5. V prvih letih ni bilo veliko uporabnikov Panasonic foto kamer, pa še ti so bili predvsem domačini japonci. Njim je bilo iz domene zabavne elektronike ime Panasonic zelo znano. Da pa Panasonic ni neznan v digitalnem svetu zajema slike pa najbolj prepričljivo pove podatek, da so v video svetu pri najvišji profesionalni video tehniki edini resen tekmec Sony-ju.

 

Torej Panasonic ni ime, ki ne bi imelo digitalnih izkušenj, le fotografom še tako znani niso. In kot že vemo, danes je v digitalni foto kameri več elektronskih delov od podjetij, ki so bolj doma v zabavni elektroniki, kot pa od pravih nam dobro znanih fotografskih. In ker za imenom Panasonic stoji močan koncern Matsushita, ki izdeluje tudi tipala se ve, da ima Panasonic močan potencial tudi v digitalni fotografski tehniki. Zaenkrat pa za mnoge fotografe vstopajo v foto svet še skoraj neopazno. Toda lastno tipalo (sedaj je tudi v DSLR Olympus E-330), dobra ohišja, lastni O.I.S. sistem stabilizacije slike in objektivi z zapisom močno priznanega fotografskega imena Leica, dajejo Panasonic kameram visoko vrednost, katero že spoznava vse več fotografov.

 

 

 

Kamera po obliki močno spominja na analogne kompaktne kamere.

 

Kamere kot Panasonic Lumix DMC-FZ5 in FZ-30 so že tudi na našem trgu in med nemalo našimi fotografi pustile odličen vtis kot mnenje. Le to je za Panasonic kamere, glede njihove kakovosti že zelo visoko. Predvsem pa smo že spoznali (kar so potrdili tudi moji testi), da je kombinacija Panasonic, Leica res nekaj več in da na Panasonic foto kamerah ni samo kupljen napis imena znanega proizvajalca leč. V objektivih mora biti vpleteno kar nekaj znanja Leica inženirjev in najbrž v nekaterih objektivih celo kakšna njihova leča. (V večini primerov se leče ali kar že cele narejene konstrukcije objektivov kupujejo na prostem trgu od različnih proizvajalcev. Eden izmed največjih proizvajalcev leč, ki jih izdeluje tudi za znana foto podjetja je japonska Hama).

 

Prvi vtis / Ohišje

 

Ko vidimo kamero na prodajni polici se lahko zanimanje za njo takoj približa ali oddalji. Zanimivo je to, da ima kamera "retro look", torej obliko kot včasih klasične kompaktne kamere in se s tem najhitreje približa prav fotografu iz analognega sveta. In če vas je ime Panasonic, oblika ali katera od drugih zapisanih tehničnih možnosti pritegnila in ste si kamero pobližje pogledali ste hitro spoznali, da ta mala kamera (š106xv56xg42mm) nudi veliko zanimivih in uporabnih lastnosti. Zanimivo, da nam daje proizvajalec podatek, da ima kamera po globini samo 25,6mm. Toda sami niso upoštevali, da je iz kamere potegnjen še objektiv, ki pa se v izklopljenem stanju kamere ne umakne v kamero. Tako je globina kamere 42mm, kar pa še vedno ni veliko in jo brez težav shranimo tudi v srajčni žep. Globina samega  ohišja 25,6mm, pa nas kar malo zavede. Enostavno mislimo, da je manjša od konkurentk, recimo od Canon S80. A v zunanjih dimenzijah je Lumix DMC-LX1 še celo kakšen mm večja, saj zunanji objektiv doprinese kar nekaj dodatnih mm.

 

 

Bliskavico preko gumba, ki je za njo dvignemo iz ležišča. Predvsem zasede prostor za boljše držanje kamere.

 

Na kompaktnih kamerah je postalo ohišje pravi mali oglaševalski poligon. Na njemu so vedno nalepke z najbolj zanimivimi lastnostmi. Večina jih na Panasonic Lumix DMC-LX1 naprej opazi napis 8,4M točk. Sledi 4X-ni optični zoom in napis najkrajše goriščnice 28mm (ekv.35mm). Torej nam kamera omogoča širok kot zajema in relativno dolgo goriščnico za ta majhen razred 112mm (ekv.35mm). Sledi še velik napis O.I.S., ki poznavalcu doda še dodaten pozitivni vtis. Sistem stabilizacije slike deluje tudi pri video zapisu. Kaj hitro pa opazimo še dodatno možnost. Ni jih malo, ki se vedno jezijo na porezane fotografije formata 10x15cm ali, da ne morejo gledati svojih fotografij na najnovejših širokih (16:9) TV zaslonih. Panasonic Lumix DMC-LX1 nam že nudi enostavno rešitev. Na vrhu objektiva je preklopni gumb in lahko izbiramo fotografije z velikostjo stranic po lastni želji. Za računalniški zaslon razmerje stranic 4:3, za fotolaboratorij in format slike 10x15cm, 3:2 in za nove široke TV zaslone razmerje 16:9. Zanimivo, da je v kameri tipalo z razmerjem stranic 16:9. Kar pomeni, da nam v vseh treh razmerjih kamera ne reže slike po višini, ampak v razmerjih 4:3 in 3:2, po širini. Kar pomeni, da se nam zmanjša po širini kot zapisa. Tudi video zapis je v formatu 16:9 (848x480 točk). Zaradi drugačnih stranic tipala in možnosti izreza na format 3:2 ali 4:3 pa je treba kar takoj zapisati, da je zajem v širokem kotu kot ga nudijo objektivi na 4:3 kamerah pri 28mm (ekv35mm), možen samo pri zajemu 16:9. Ostale lastnosti kamere pa so podobne z do sedaj znanimi, oziroma so podobne kot na konkurenčnih kamerah.

 

 

Kamera nam nudi možnost fotografiranja tudi v TIFF in celo RAW zapisu. Pri fotografiranju zahtevnih motivov in z znanjem obdelave slike v računalniškem programu, si z TIFF, še bolj pa z RAW zapisom lahko pomagamo k še višji končni kakovosti slike.

 

Na začetku bi omenil še majhno težo. Če je kamera za razred 4X-nega optičnega zooma med najmanjšimi š106xv56xg42mm (oziroma je trenutno kar najmanjša, ki nam nudi toliko zanimivih funkcij), pa je zanimiva tudi njena teža. Z Li-Ion akumulatorsko baterijo tehta samo 220g. Teža je ravno nekje vmes med še zadovoljivo lahko in za majhno kamero odlična iz pogleda, da nekaj resnega držimo v roki in laže umirimo kamero pri fotografiranju. Kamera se kljub majhnim dimenzijam dobro drži z desno roko. K temu pripomore tudi manjši izbočen del na prednji strani kamere. Za levo roko pa je že manj prostora. Še toliko bolj, če želimo fotografirati z bliskavico. Le ta je izskočna in zasede več kot pol zgornjega prostora kamere po globini, kjer ponavadi držimo kamero.

 

Prednja stan kamere nam nudi objektiv in levo nad njim diodo, ki nam služi za pomoč pri ostrenju bližnjih motivov pri slabi svetlobi in tudi kot pokazatelj delovanja samosprožilca. Zunanji del objektiva je za 17mm odmaknjen iz ohišja kamere. Zato so na njega lahko še dodali dva preklopna gumba. Zgornji služi za preklop med formati zapisa, 4:3, 3:2 in 16:9, stranski gumb pa za premik med načini ostrenja, AF, AF makro in MF (ročno ostrenje). Pri ročnem ostrenju lahko nastavimo povečavo slike v manjšem delu ali čez celoten zaslon in s tem laže izostrimo. Tudi na Panasonic Lumix DMC-LX1 ima objektiv napis Leica. Do sedaj se je pri marsikateri Lumix kameri izkazalo, da kakovost zapisa upravičuje ta znani napis in da je vidna razlika v kakovosti zapisa. To sta že pokazala preizkusa o kamerah FZ5 in FZ30.

Kljub dejstvu, da nam Leica pri objektivih za lastne SLR kamere nikoli ni nudila ekstremna razmerja med goriščnicami, saj so vedno želeli imeti vrhunsko kakovost zapisa, pa je pri digitalnih kompaktnih kamerah drugače. Tudi Panasonic Lumix DMC-LX1 ima za svoj razred zanimiv "ekstremni" objektiv. Začetna goriščnica je 28mm (a samo v razmerju 16:9 imamo po širini kot zajema kot pri kamerah z razmerjem tipal 4:3) in gre vse do 112mm (ekv.35mm). Tudi svetlobna moč objektiva je dokaj zadovoljiva. F/2,8 v širokem kotu in f/4,9 v ozkem kotu. Pri spreminjanju goriščnice je objektiv zelo natančen. Premaknemo pa ga lahko 18X od najmanjše do najdaljše goriščnice. Med zajemom videa pa ne moremo spreminjati goriščnic.

Pri vklopu kamere bodite pozorni, da odstranite pokrovček objektiva. Sicer se vam pri tej nepazljivosti pokaže napis na zaslonu, a če želimo nekaj na hitro fotografirati, gre lahko motiv že mimo.

Na zgornjem delu kamere je kar veliko gumbov za ta razred kompaktnih kamer. Povsem levo je gumb, ki blokira/odblokira izskočno bliskavico. Na sredini kamere so tri luknjice za katerimi je zvočnik, nekaj mm desno pa je samo ena luknjica za katero je mikrofon. Sledi vrtljiv gumb z množico nastavitev načina zajema slike, prožilec in okoli njega obroč za premik med goriščnicami, povsem desno pa sta gumba za vklop/izklop načina delovanja stabilizacije slike (O.I.S.) in vklop/izklop kamere.

 

 

Da objektiv lahko pokaže svojo kakovost, ne more biti miniaturen.

 

Leva stranska stran je prazna. Na desni so majhna plastična vratca za katerimi je USB izhod in priključek za napajanje.

Na zadnji strani 3/4 prostora zaseda 2,5 palca velik zaslon, z dobro ločljivostjo 207.000 točk in z res odlično kakovostjo slike. Desno od zaslona je "AF/AE lock" gumb za zaklepanje izmerjene razdalje ali nastavitev osvetlitve. Preko MENU-ja lahko izbiramo, da nam po pritisku kamere zaklene obe funkciji ali je omogočena samo zaklenitev izostritve ali osvetlitve.

Sledi manjši premikajoči (joystick) gumb s katerim hitro premikamo čas ali zaslonko, nastavljamo ročno izostritev in če ga pritisnemo, se nam na zaslonu prikažejo nastavitve za hitri premik med WB, ISO, ločljivostjo in načinom zapisa (RAW, TIFF) ter kompresije v JPEG zapisu. Torej nam kamera omogoča hitri vstop med najbolj želene funkcije, katere največkrat spreminjamo.

 

 

V objektivih mora biti vpleteno kar nekaj znanja Leica inženirjev. Napis O.I.S. nam pove, da je v objektivu vgrajena lastnost stabilizacije slike.

 

Sledijo »štirifunkcijski« gumbi. Prvi nam omogoča nastavitev korekture osvetlitve +/-2EV (ob premiku vidimo spremembo nastavitev tudi s prikazom slike na zaslonu) in nastavitev "bracketing" zajema, treh slik z različnimi pogoji osvetlitve. Sledi gumb za premik med načini delovanja bliskavice. Dokler bliskavice ročno ne dvignemo iz ležišča, gumb ne opravlja svoje bliskavice. Vedite, da nam kamera sama avtomatsko ne dvigne bliskavice tudi v primeru, da fotografiramo v temi.

Tretji gumb nam omogoča takojšen vstop v pregled fotografij (a v tej funkciji ne moremo v MENU in upravljati s sliko), četrti pa vklop samosprožilca z možnostjo delovanja dveh ali 10 sekund.

V sredini med štirimi gumbi je gumb za vstop v MENU in potrditev izbranih funkcij. Povsem spodaj pa sta še dva gumba. Prvi služi za izbiro delovanja zaslona in funkcij na njemu. Zaslon lahko povsem izklopimo, si ogledujemo motiv brez informacij, vklopimo linije za izravnavo motiva, prikličemo histogram ali pa če gumb držimo 1sek. potemnimo/posvetlimo zaslon in si s tem laže ogledamo sliko na njemu kadar smo v močni svetlobi ali senci. Desno pa je še gumb za hitrost zajema slik tri v H in dve v L načinu.

Spodnji del kamere pa nudi navoj za stojalo in vratca za katerimi je Li-Ion baterija ter SD pomnilna kartica.

 

 

Kamera nima optičnega iskala. Zaslon preko katerega tudi gledamo motiv pa je velik (2,5 palca) in visoke ločljivosti 207.000 točk. Slika na njemu pa je odlična.

 

MENU

 

Panasonic kamere nam nudijo enostaven MENU. Ker je za zahtevnejšega fotografa veliko večkrat potrebnih funkcij možno priklicati preko gumbov na kameri, niti ni večje potrebe po vstopu v njega. Večinoma pa ga uporabimo zato, da izberemo sebi primeren začetni način delovanja kamere. Tako lahko v načinu SetUp, že za začetek delovanja kamere izberemo lastno nastavitev svetlosti zaslona, zvoka kamere ali izklop zvoka, jezik, prikaz preosvetlitve motiva, povečave slike čez celoten pri ročnem ostrenju itd. V prvem nastavitvenem delu MENU-ja pa predvsem način merjenja svetlobe (po celotni površini, s poudarkom na sredini, spot), izbira točk ali polja ostrenja (široki, ozki zajem), vklop stalnega (continus) delovanja ostrenja, način delovanja funkcije gumba AF/AL Lock, vklop/izklop delovanja diode za doosvetlitev motiva, vklop 4X-nega digitalnega zoom-a, izbiro elektronske korekture ostrine, tonskih vrednosti, zasičenosti barv, efekta zapisa tonskih vrednosti (ČB, sepia, tople/hladne barve) in pri Panasonic kamerah njihova posebnost FLIP animacija. V zaporednem fotografiranju lahko zajamemo do 100 fotografij in jih nato prikazujemo s 5 ali 10 sličicami v sekundi. V funkciji pregleda fotografij (če smo to funkcijo nastavili na zgornjem vrtečem gumbu) pa lahko slike lahko sortiramo po pomembnosti (zvezdice), jim spreminjamo ločljivost ali format zapisa iz 16:9 na 3:2 ali 4:3 ali slikam naredimo izrez.

V celoti je MENU pregleden, napisi so odlično vidni, predvsem pa zadovoljuje, da samih nastavitev ni veliko.

 

 

Nastavitve preko MENU-ja so pregledne in hitro se seznanimo z njimi.

 

 

Kamera nam nudi samo tiste najpomembnejše.

 

 

In v tretjem oknu je že konec nastavitev.

 

 

Že pred fotografiranjem lahko vplivamo na kakovost fotografije.

 

 

V oknu SetUp nastavljamo funkcije delovanj kamere od zvoka, svetlosti zaslona, prenosa slike v računalnik, ure itd.

 

 

Na kompaktnih kamerah je postalo ohišje pravi mali oglaševalski poligon. Na njemu so vedno nalepke z najbolj zanimivimi lastnostmi. Tudi na LX1 je zapisano kar nekaj njenih prednosti pred konkurenčnimi kamerami.

 

 

Nastavitvenih gumbov ni veliko. So pa majhni in kar težko je upravljati z njimi.

 

 

Na desni so majhna plastična vratca za katerimi je USB izhod in priključek za napajanje.

 

 

Kakovost izdelave, kot sami materiali iz katerih je ohišje so odlični.

 

 

Na zgornjem delu objektiva je gumb s katerimi nastavljamo format zapisa slike.

 

 

Od leve je vrtljiv gumb z množico nastavitev načina zajema slike, prožilec in okoli njega obroč za premik med goriščnicami, povsem desno pa sta gumba za vklop/izklop načina delovanja stabilizacije slike (O.I.S.) in vklop/izklop kamere.

 

 

Na spodnjem delu kamere je navoj za stojalo in vratca za katerimi je Li-Ion baterija ter SD pomnilna kartica.

$$PAGE$$

Kakovost slike

 

Vsaka kamera ima svoje prednosti in slabosti. Tako tudi Panasonic Lumix DMC-LX1. Tipalo je narejeno v formatu 16:9, velikosti po diagonali samo 1:1/6,5 palca in z efektivno ločljivostjo kar 8,4M točk. Že ti podatki nam povedo, da kamera ne bo primerna za tistega, ki si želi kakovostno fotografijo v slabih svetlobnih pogojih in ki fotografira pri višji občutljivosti.

Ker je objektiv z imenom znanega in cenjenega proizvajalca Leica, od njega pričakujemo več. Pri Sony kamerah sem hitro opazil, da samo ime Zeiss še ne zagotavlja kakovosti. Vse kamere tega proizvajalca glede optične kakovostni niso na enakem nivoju. Pri Panasonic in Leica kombinaciji je drugače.

Fotografije iz Panasonic Lumix DMC-LX1 v primerjavi s konkurenčnimi (zaenkrat jih je zelo malo) ne odstopa tako, kot recimo pri kamerah FZ5 in FZ30 proti konkurenci. V pogledu ostrine in tonskih vrednosti je Panasonic Lumix DMC-LX1 samo dobra in konkurenčna. Iz pogleda zamika barva (kromatske aberacije) pa je zopet odlična. Lahko rečem, da je slika v celotnem delu tudi v širokem kotu zelo enakomerna. A seveda, glede kakovosti govorim iz pogleda majhna, kompaktna kamera z aluminijastim ohišjem in kotom zajema 28mm (ekv.35mm). Zadovoljstvo je še toliko večje, ker je Lumix DMC-LX1 redka kamera v tem razredu z možnostjo zajema od 28mm pa do 112mm (ekv.35mm), možnostjo stabilizacije slike, 8M točkami in edina z možnostjo RAW zapisa in zajema videa v 16:9 formatu.

Samo pri 400ISO pa se še enkrat več pokaže, da imajo visoko ločljiva tipala lahko težave. A kot zapisano kasneje v zaključku, Panasonic Lumix DMC-LX1 ima tudi na to dober odgovor. Več pa nam povedo fotografije in mnenja pod njimi.

 

Fotografirano v razmerju 16:9. Na spodnjih fotografijah lahko vidimo, da se nam zmanjšuje samo zajem po širini slike (modro 3:2, rdeče 4:3). Tipalo v kameri je narejeno v razmerju 16:9.

 

3:2. Odlično razmerje za fotografije formata 10x15cm.

 

4:3. Klasično razmerje za pregled fotografij na računalniškem ali klasičnem TV zaslonu.

 

100ISO.

 

100ISO. Solidna ostrina kot tonske vrednosti.

 

200ISO.

 

200ISO. Tudi pri občutljivosti 200ISO šum še ni močno izražen.

 

400ISO.

 

400ISO. Majhno osem milijonsko tipalo že kaže svoje slabosti. Šuma je veliko, kamera pa nam z notranji algoritmi popravlja sam šum. Slika začne izgubljati na ostrini. (Slika je 1:1 izrez iz 8,4M točk. Na povečavi 10x15cm bi komaj opazili zrnatost "šum").

 

Razmerje stranic 4:3.

 

Razmerje stranic 3:2.

 

Razmerje stranic 16:9. Samo v tem razmerju imamo na voljo široki kot 28mm (ekv.35mm). Na zgornjih treh fotografijah lahko opazimo, da je tipalo v formatu 16:9. Saj se nam spreminja zajem samo po širini slike.

 

Izrez iz zgornje fotografije v razmerju 16:9. Zamika barv (kromatske aberacije) ni. Objektiv je za kompaktni razred odličen, oziroma le malo širokokotnih objektivov iz DSLR razreda bi se takole predstavilo. Predvsem pa med konkurenčnimi kompaktnimi kamerami je najbrž brez primerjave.

 

Ostrina ni vrhunska (izrez iz 28mm, kar ne moremo primerjati z drugimi kamerami, ki imajo kot zajema cca.35mm). A tega od kompaktne kamere ne moremo pričakovati.

 

Tudi v centru v širokem kotu 28mm (ekv.35mm) slike ni popolne ostrine. Je pa slika zelo enakomerna od centra do robov. Konkurenčna kamera, katero sem tudi preizkusil in njen opis sledi, ima v centru nekaj več ostrine. A izraženo neostrino na robovih in zamik barv (kromatsko aberacijo).

 

112mm. Za kompaktno kamero odlična ostrina kot tonski zapis. Sam zapis pa je kaže delno zrnatost. Program za obdelavo podatkov ne zna lepo združiti vseh podatkov iz visoko ločljivega 8M točkovnega tipala.

 

Ni veliko kompaktnih kamer, ki se lahko pohvalijo s tako ostrino zapisa.

 

4X-ni digitalni zoom. Približek motiva je odličen. Glede kakovosti zapisa pa to ne moremo reči. A digitalni zoom dejansko služi bolj zato, da si nek detajl sploh lahko približamo.

 

Kamera nam v razmerju 16:9 nudi mnogo širši zajem od spodnje slike v razmerju 4:3.

 

V razmerju 4:3 nam kamera ne naredi nič drugega kot samo odreže del slike na levem in desnem (pri pokončni sliki na zgornjem in spodnjem) robu tipala. S tem je tudi datoteka manjša. Torej povsem nič drugače, kot da bi z računalniškim programom odrezali del slike.

 

Še ena primerjava menjave razmerja zajema. 16:9.

 

3:2.

 

4:3.

 

Format 16:9 je zelo primeren za panoramsko fotografijo, kjer je ponavadi v razmerjih 4:3 in 3:2 vedno preveč zajetega neba. Objektiv pa v širokem kotu kaže težave z distorzijo.


$$PAGE$$

Za konec

 

Panasonic je še enkrat več dokazal, da zna narediti odlično kamero. Ohišje, funkcije, uporabnost, vse te lastnosti nudijo veliko. Na ohišju je za marsikoga lahko moteča bliskavica, ki jo je treba ročno dvigniti iz kamere in ker izgubimo dober oprijem z levo roko. Prav tako so lahko moteči tudi zelo majhni gumbi na zadnji strani, pokrovček na objektivu, ki ga je treba ročno odstraniti in relativna počasnost kamere pri vklopu. Kamera potrebuje skoraj tri sekunde da lahko pričnemo s fotografiranjem. Vendar pa je po tem njeno delovanje glede ostrenja in proženja hitro.

Toda kamera ne more nuditi vsega, kar bi si v večini primerov želeli. Oziroma začetne težave pri rokovanju s kamero hitro izginejo, ko se s kamero bolje spoznamo. Je pač narejena in namenjena tistim, ki si žele visoko zmogljivost kamere, funkcij in objektiva v majhnem in lahkem ohišju. In tu je že hitro narejen prvi kompromis. Ne moremo imeti 4X-nega zoom objektiva, z najkrajšo goriščnico 28mm (ekv.35mm) v tako majhnem ohišju če tudi tipalo ni majhno. To je še bolj izpostavljeno tehničnim težavam zaradi velikega števila točk na zelo majhni površini, saj ima tipalo razmerje 16:9. Torej več dobrih stvari nam doprinese nekaj slabosti. Edina res pomembna slabost, za katero je dobro da vemo pred nakupom je ta, da nam kamera nudi veliko šuma in skoraj preveč korigirano sliko pri višjem ISO. Kar pa je pomembno samo za tiste fotografe, ki so zahtevni in veliko fotografirajo v slabih svetlobnih pogojih brez bliskavice in seveda povečujejo svoje fotografije preko veliksoti 20x25cm. A tudi tu je Panasonic ponudil delno rešitev. Medtem ko moramo z drugimi kamerami že poseči po občutljivosti 400ISO, da ne bo posnetek zaradi predolgega časa osvetlitve stresen, nam Panasonic Lumix DMC-LX1 nudi sistem za stabilizacijo slike, ki nam omogoča še vedno delovati pri 100ISO.

Časi osvetlitve so prav tako zadovoljivi. Segajo od zelo dolgih 60 sekund, do zadovoljivo kratkega 1/2000 sekunde, ki nam pride zelo prav pri močni svetlobi, saj nam kamera omogoča najbolj zaprto zaslonko samo do f/8.

Torej tudi tu ima Panasonic za skoraj vse fotografe rešitev. Seveda nas O.I.S. in delovanje pri manjšem ISO ovirata predvsem takrat, kadar bi radi kratke čase osvetlitve. A domnevam, da vas ni veliko, ki bi s kompaktnimi kamerami radi lovili hitre športne akcije ali druge hitro se premikajo motive. Še ena rešitev, ki nam lahko omogoča večji poseg v korekturo slike tako po tonskih vrednosti kot pri redukciji šuma. Kamera nam nudi možnost fotografiranja tudi v TIFF in celo RAW zapisu. Pri fotografiranju zahtevnih motivov in z znanjem obdelave slike v računalniškem programu, si z TIFF, še bolj pa z RAW zapisom lahko pomagamo k še višji končni kakovosti slike.

Vsi, ki iščete kamero za družinsko, popotniško ali poslovno fotografijo iz razreda manjših kamer z aluminijastim ohišjem, mora imeti široki kot 28mm (ekv.35mm), 4X-ni optični in še 4X-ni digitalni zoom, sistem optične stabilizacije, možnost hitre izbire različnih formatov zapisa in kakovostno fotografijo pri dobrih svetlobnih pogojih, morate vedeti, da je Panasonic Lumix DMC-LX1 trenutno skoraj edina izbira. Povrh vsega pa nam nudi še obilo odličnih lastnosti. Toda kot ponavadi, kakovost ni poceni. Cena kamere Panasonic Lumix DMC-LX1 je kar krepko čez 100.000SIT. Toda vredna je vsakega danega tolarja.

 

 

Razmerje 4:3. Široki kot (levo), ozki kot (desno).

 

 

4X-ni digitalni zoom.

 

 

Kamera je zaradi svoje komapktnosti lahko vedno z nami in pripravljena na zajem motivov okoli nas.

 

 

Ozki kot nam že zadovoljivo približa motiv.

 

 

4X-ni digitalni zoom. V formatu slike 10x15cm boste dobili približno tako kakovost slike. Za marsikoga še vedno zadovoljivo.

 

 

Goriščnica 112mm (ekv.35mm) nam omogoča neopaženo "krajo" motivov.

 

 

S pomočjo nastavitve načina izbire osvetlitve Av lahko s pomočjo premika zaslonke pri bližnjih motivih hitro vplivamo na globinsko ostrino.

 

 

Kamera zadovoljivo oceni osvetlitev tudi v močno kontrastnih svetlobnih pogojih.

 

 

Programska avtomatika nam odlično služi.

 

 

Še enkrat več se pokaže, da ima objektiv odličen enakomeren zapis po celetni površini.

 

 

Preizkus zamika barv je najbolje opraviti v protisvetlobo z nekaj tanjišimi elemnti, ki zastirajo svetlobo.

 

 

Izrez 1:1 nam pokaže, da je objektiv odlično korigiran s pomočjo kakovostnih leč.

 

 

Format 16:9 je odličen za panoramsko fotografijo.

 

 

V formatu 4:3 so vse informacije preveč skoncentrirane na sredini.

 

 

Format 16:9 nam da na fotografiji več svobode.

 

 

S kamero brez težav fotografiramo v močno proti svetlobo.

 

 

Zaslon na kameri je odličen. Zato v problematičnih svetlobnih pogojih naredite testno fotografijo, oglejte si sliko na zaslonu in naredite korekturo osvetlitve, če je to potrebno.

 

 

Ko enkrat spoznate format zapisa 16:9 ga z veseljem večkrat uporabite.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com